Menu Item
Po 14. mesecih prekinitve je danes ponovno potekala seja Ekonomsko-socialnega sveta. Socialni partnerji so podpisali preambulo k dogovoru o obuditvi socialnega dialoga, izpostavljen je bil tudi pomen vključenosti socialnih partnerjev v sprejemanje zakonodaje. Kot je ob robu prve seje ESS v tem mandatu poudaril premier Robert Golob, si "znotraj socialnega dialoga iskreno želimo skupaj poiskati širši konsenz o tem, kam želimo kot družba". Opozoril pa je, bo dialog na področjih prehranske in energetske draginje ter zdravja malo manj konvencionalen.
Po prvi seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je potekala po 14. mesecih prekinitve, je minister za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti Luka Mesec povedal, je srečanje potekalo brez zapletov in nesoglasij, da so “pri vseh točkah našli skupen jezik”. Na koncu so podpisali preambulo k dogovoru o obuditvi socialnega dialoga, ki med drugim ugotavlja, da je socialni dialog pomembna demokratična pridobitev, ključna za razvoj Slovenije, blaginje državljanov in socialni mir. Potrdili so, da je ESS tripartitni organ, ki temelji na enakopravnosti partnerjev.
Poleg Mesca so se seje udeležili tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.
Spomnimo, sindikalne centrale so maja lani protestno izstopile iz ESS. Za ta korak so se odločile, ker je vlada Janeza Janše sprejemala zakone mimo socialnih partnerjev.
Na funkcijo predsedujočega ESS je bil izvoljen Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Na novinarski konferenci je povedal, da je obuditev socialnega dialoga oziroma partnerstva bistvena. “Za nas je bistveno, da lahko sindikati, ki smo predstavniki delavskih interesov, enakovredno sodelujemo v postopkih oblikovanja ekonomskih in socialnih politik,” je dejal. Kar zadeva zaposlene v javnem sektorju, si Štrukelj želi, da bi ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik do njih vzpostavila pozitiven, afirmativen odnos, “ki bi priznal, da mi, enako kot zaposleni v zasebnem sektorju, prispevamo k izboljšanju življenja vseh državljank in državljanov. Pričakujemo, da bo vlada v tem duhu ravnala v odnosu do naših predlogov in zahtev.”
Doslej predsedujoči ESS Mitja Gorenšček (Gospodarska zbornica Slovenije) je obžaloval, da so bili v zadnjih mesecih, ko se ESS ni sestajal, sprejeti številni zakoni brez posvetovanja s socialnimi partnerji. Menil je, da je današnja seja potekala zelo tekoče.
“Ena lastovka ne prinese pomladi, a vseeno tudi v sindikalnih organizacijah potek seje ESS ocenjujemo kot pozitiven. Veseli nas odziv ministrske ekipe, ki je bila na seji prisotna,” pa je povedala Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Dodala je, da so med drugim oblikovali dve pogajalski skupini, eno za t. i. problematiko stroškov prevoza na delo in regresa za prehrano, drugo pa za pripravo predloga sprememb pravil ESS. Dnevni red, na katerem je bilo devet točk, je prav tako vključeval obravnavo nekaterih zakonov, ki so bili že sprejeti v državnem zboru.
“Socialni dialog s sindikati javnega sektorja je bil odprt že junija, in že s samim hitenjem obuditve socialnega dialoga in dialoga v družbi kažemo zavezanost te vlade k iskanju rešitev,” je kot zadnja govorka izpostavila ministrica Ajanović Hovnik. “Pozdravljam današnji sestanek,” je poudarila in dodala, da je bil storjen pomemben korak ter da so postavili “zdrave temelje za nadaljnja sodelovanja”.
Golob: Bolj kot se bomo pogovarjali, bolj se bomo poznali
“Najbolj pomembno sporočilo uvodnega srečanja predstavnikov vlade s predstavniki delojemalcev in delodajalcev je, da si znotraj socialnega dialoga v okviru ESS iskreno želimo skupaj poiskati širši konsenz o tem, kam želimo kot družba, hkrati pa da za vsak posamezen korak najdemo čim boljše rešitve,” je ob robu seje ESS – torej pred novinarsko konferenco po zaključeni seji – povedal predsednik vlade Robert Golob. “Verjamem, da bomo do tega lahko prišli, ko bomo imeli čim bolj iskreno razpravo o različnih izhodiščih do istih problemov,” je dodal.
Vtis, ki ga je dobil, je predvsem, da se morajo čim več pogovarjati. “Bolj kot se bomo pogovarjali, bolj se bomo poznali. Ko se enkrat poznaš, si lahko bolj zaupaš in šele potem imaš temelj, da gradiš skupaj neke rešitve,” je dodal Golob, ki se bo potrudil, da se bo sej ESS udeleževal čim večkrat.
Vlada pojasnila ključne prioritete
Predstavniki vlade so predstavnikom sindikatov in delodajalcev danes med drugim pojasnili tudi ključne prioritete – ne samo teh, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, ampak tudi tiste, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. “V bistvu sem se jim tudi opravičil, da bomo nekatere postopke skrajševali – ne zaradi tega, ker želimo izključevati kogarkoli, ampak ker nas razmere, zunanje okoliščine silijo k temu, da smo zelo hitri in odzivni pri pripravi ukrepov,” je pojasnil Golob.
Pri tem sta bili še posebej izpostavljeni področji prehranske in energetske draginje ter zdravja – interventnega zakona za skrajševanje čakalnih vrst in izhodne strategije za covid-19, je dejal Golob. “Tukaj bomo morali iti hitreje, kot bi si mogoče želeli in bomo poskušali vključenost vseh partnerjev doseči na nekatere malo manj konvencionalne načine,” je napovedal.
“Nismo za to, da ko je zakon sprejet, ta postane nedotakljiv”
Kot je še izpostavil, je glede zakonov, ki niso dočakali obravnave na ESS, kar je ta teden že sprožilo kritike socialnih partnerjev, odprl dialog o tem, kako jih jeseni v rednih postopkih izboljšati. “Mi nismo za to, da ko je zakon sprejet, ta postane nedotakljiv. Ravno obratno. Želimo si, da so vsi ti zakoni živi in da pridemo z novelami, ki bodo predebatirane v širši javnosti in s katerimi bomo iskali čim boljše rešitve v družbenem dialogu,” je zatrdil premier.
Paket pomoči, ki vključuje ukrepe glede draginje, bo v prihodnje na voljo za razpravo v ESS, je na novinarski konferenci še povedal Mesec. Po njegovih besedah bodo socialne partnerje vključili v postopek priprave ukrepov pomoči za ranljive skupine z najmanjšo kupno močjo. To se bo, kot je napovedal, zgodilo nekako do jeseni.
ESS je tristranski organ predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade, ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.
Člani ESS iz vrst sindikatov so Lidija Jerkič (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije – ZSSS), Andrej Zorko (ZSSS), Jakob Počivavšek (Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam), Peter Majcen (Konfederacija sindikatov 90 Slovenije), Evelin Vesenjak (Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost), Zdenko Lorber (Slovenska zveza sindikatov – Alternativa), Albert Pavlič (Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost) in Branimir Štrukelj (Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije).
Delodajalce v ESS predstavljajo Marjan Trobiš (Združenje delodajalcev Slovenije – ZDS), Jože Smole (ZDS), Tibor Šimonka (GZS), Mitja Gorenšček (GZS), Blaž Cvar (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Drago Delalut (Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije) in Mariča Lah (Trgovinska zbornica Slovenije).
Vladni predstavniki v tem tripartitnem organu so medtem minister za delo Luka Mesec, minister za finance Klemen Boštjančič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek ter namestnica direktorice Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_1
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje