Menu Item
Voditelji držav članic Evropske unije so se v Bruslju sestali na dvodnevnem zasedanju o prihodnjem vodstvu in strateških prioritetah Unije. Zasedanje se je začelo z razpravo o krepitvi evropske obrambne industrije, podpisali so varnostni sporazum z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Celotno dvodnevno zasedanje poteka v senci pogovorov o prihodnjem vodstvu EU. Italijanska premierka Giorgia Meloni namreč z dogovorom EPP, S&D in Renew ni zadovoljna. Madžarske, Poljske in Češke stranke pa naj bi preučevale tudi možnost povezovanja na evropskem parketu glede na geografsko lego držav. Bi se tej družini lahko pridružila tudi SDS?
Voditelji držav članic EU so v Bruslju začeli dvodnevno zasedanje, ki ga bodo po pričakovanjih močno zaznamovali pogovori o prihodnjem vodstvu in strateških prioritetah Unije. Ena izmed osrednjih tem je podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo.
Predsedniki vlad in držav članic EU so zasedanje začeli s pogovorom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta z Zelenskim podpisala varnostni sporazum. Ukrajinski predsednik je pred srečanjem sporočil, da bo ta sporazum vseboval zavezo vseh 27 članic, da Ukrajini zagotovijo obsežno podporo. “Vsak naš korak nas približuje našemu zgodovinskemu cilju miru in blaginje v našem skupnem evropskem domu,” je pred prihodom na srečanje na družbenem omrežju X sporočil Zelenski.
Zelenski je po podpisu sporazuma nagovoril voditelje članic. “Svet je videl učinkovitost Evrope,” je dejal in se zahvalil za začetek pristopnih pogajanj. “To je zgodovinska odločitev Evrope,” je dodal. Zelenski je še poudaril, da obstoječi pritisk na Rusijo ni dovolj. Pozval je k izpolnitvi obljub, pri tem pa je izpostavil financiranje in logistiko. Dodal je še, da je treba Harkov in druga ukrajinska mesta zaščiti pred ruskimi bombami.
Kot je ob podpisu na družbenem omrežju X zapisal Michel, bodo varnostne zaveze “pomagale Ukrajini, da se bo branila, uprla destabilizaciji in odvrnila prihodnja dejanja agresije”. Po njegovih besedah gre za “še konkretnejši dokaz neomajne odločenosti EU, da dolgoročno podpira Ukrajino”.
Zelenski je ob tem danes podpisal tudi varnostna sporazuma z Litvo in Estonijo.
Slovenski premier Robert Golob je po srečanju z Zelenskim povedal, da lahko Slovenija Ukrajini pomaga predvsem pri iskanju poti do miru. “Realno gledano se moramo zavedati, kaj je tisto, kar lahko Slovenija nudi v primerjavi s kakšno drugo državo. Slovenija zagotovo ne more nuditi tistega, kar lahko nudijo večje evropske ali svetovne države. Ponudimo pa lahko, kako iskati pot do miru,” je rekel. Govorila sta tudi o dvostranskem varnostnem sporazumu, v katerem si Ukrajina želi bolj konkretne zaveze. Golob podpis sporazuma pričakuje julija.
Zasedanje v senci iskanja dialoga s premierko Meloni
Celotno dvodnevno zasedanje poteka v senci pogovorov o prihodnjem vodstvu EU. Predstavniki Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov (S&D) in liberalcev (Renew) so se o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah dogovorili v torek, vendar pa italijanska premierka Giorgia Meloni, ki ne pripada nobeni od trojice skupin, s tem dogovorom ni zadovoljna, po besedah bruseljskega Politica je besna. Evropsko komisijo naj bi glede na neformalni dogovor še naprej vodila Ursula von der Leyen (EPP), portugalski socialist Antonio Costa (S&D) naj bi vodil Evropski svet, Kaja Kallas (Renew) pa diplomacijo EU.
Nemški kancler Olaf Scholz je poudaril, da je dogovor Evropske ljudske stranke, socialistov in liberalcev o tem zgolj njihovo stališče. “Zdaj bomo o tem opravili temeljito in pravično razpravo. Vseh 27 voditeljev je enako pomembnih,” je dejal. Podobno kot premierja Poljske in Nizozemske Donald Tusk in Mark Rutte je izpostavil pomembno vlogo Italije v EU.
Poljski premier, ki prihaja iz EPP, pa je dejal, da so želeli z dogovorom sredinskih političnih skupin zgolj prispevati k temu, da bi na današnjem zasedanju Evropskega sveta lažje dosegli dogovor. “Premierke Meloni in Italije nihče drug ne spoštuje bolj kot jaz,” je poudaril Tusk.
Golob meni, da se bo voditeljem v Bruslju uspelo dogovoriti o razdelitvi najvišjih položajev v institucijah EU, pri čemer ne pričakuje presenečenj. “Nekateri so sicer manj zadovoljni, ampak pričakujem, da bo dogovor potrjen,” je povedal slovenski premier.
Da mora biti Italija dobro zastopana v prihodnji Evropski komisiji, pa je medtem povedal odhajajoči nizozemski premier iz vrst liberalcev. Poudaril je, da italijanska premierka ni izključena iz pogovorov o prihodnjem vodstvu unije. Glede tega, zakaj ECR ni sodelovala v pogovorih z EPP, S&D in Renew, pa je pojasnil, da so v sredinskih političnih družinah stranke, ki bi temu nasprotovale.
Povezovanje na podlagi geografske lege?
Nezadovoljstvo je zaradi načina dogovarjanja v minulih dneh večkrat izrazil tudi madžarski premier Viktor Orban. Danes je ob prihodu na vrh znova dejal, da nasprotuje dogovoru. Guardian poroča, da so vse glasnejša ugibanja, da bi lahko Fidesz ustanovil novo politično skupino. “Naš cilj je, da obstaja desna skupina, ki nasprotuje temu paktu, ki je že zapečaten, in lahko brez kompromisov zastopa desna suverenistična mnenja,” je dejal Orban. Fidesz pa se ne želi pridružiti ECR ter Identiteti in demokraciji.
Poljska opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS) nekdanjega premierja Mateusza Morawieckega razmišlja o prekinitvi sodelovanja s stranko Meloni v Evropskem parlamentu. Po navedbah Morawieckega preučujejo možnost oblikovanja nove skupine s sorodnimi strankami iz srednje in vzhodne Evrope. “Očitno je, da se lahko povežemo na podlagi geografske lege namesto na podlagi ideologije,” je povedal.
Med drugimi strankami, ki bi lahko sodelovale je še populistična stranka ANO nekdanjega češkega premierja Andreja Babiša.
Med strankami, naj bi bile povabljene k sodelovanju, so tuji mediji omenjali tudi slovensko opozicijsko stranko SDS. Evroposlanka Romana Tomc, ki bo v novem mandatu podpredsednica skupine EPP, je to v sredo na družbenem omrežju X označila za lažne novice. “Stranka SDS je in ostaja trdno jedro skupine EPP,” je zapisala. Predsednik SDS Janez Janša pa je v Bruslju na vprašanje STA, ali bi lahko SDS zapustila EPP, če bo ta znova oblikovala koalicijo s socialisti in liberalci, odgovoril, da “so na mizi vse možnosti”. Po njegovem mnenju sicer ni veliko možnosti, da bi EU še naprej vodila enaka koalicija.
Voditelji so razpravljali še o nedavnem dogovoru voditeljev skupine G7 o posojilu v višini 50 milijard ameriških dolarjev Ukrajini, za odplačevanje katerega bi ji namenili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. Z nadaljnjo podporo Ukrajini je bila močno povezana tudi razprava o okrepitvi evropske obrambne industrije. Govorili so tudi o vojni na Bližnjem vzhodu, kjer Izrael po lanskem napadu palestinskega gibanja Hamas nadaljuje ofenzivo na Gazo.
Poljska in baltske države pozvale EU h krepitvi varovanja meje z Rusijo in Belorusijo
Med tem so Poljska, Litva, Latvija in Estonija v skupnem pismu Evropsko unijo pozvale k okrepitvi politične in finančne podpore za varovanje meje povezave z Rusijo in Belorusijo. Opozorile so na vse večjo grožnjo dvojice držav, ki po njihovem mnenju izvajata hibridne napade na EU. “Naše države več kot dve leti od začetka ruske invazije čutijo, kaj pomeni biti frontna članica EU,” so zapisali v pismu.
Opozorili so, da je EU postala tarča hibridnih napadov, ki jih izvajata Rusija in Belorusija, ter kot grožnje uniji med drugim izpostavili kibernetske napade, dezinformacijske kampanje in sabotaže. “Izgradnja obrambne infrastrukture ob zunanji meji EU z Rusijo in Belorusijo bo naslovila potrebo po zaščiti EU pred vojaškimi in hibridnimi grožnjami,” so dodali. Prav tako so pozvali k boljšem usklajevanju pobud na področju obrambe znotraj EU in z Natom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje