Golob napovedal tretjo medicinsko fakulteto, študente bi lahko sprejela 2027

N1 video 20. Maj 202413:31 > 15:57 31 komentarjev

Predsednik vlade je v parlamentu napovedal odprtje tretje medicinske fakultete. Po njegovih besedah bodo v sredo v Kopru podpisovali pismo o nameri za vzpostavitev študijskega programa medicine. Fakulteta bi lahko že 2027 sprejela prvih 100 študentov, je dodal. Poslanci so sicer premierja povprašali tudi o plačah v javnem sektorju, kmetijski politiki in migracijah.

Državni zbor je redno zasedanje danes začel s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu. Premier je odgovarjal na vprašanja v zvezi z javnim zdravstvom, plačami v javnem sektorju, ukrepi kmetijske politike in predlogom Italije za prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

Poslanka Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda je v svojem vprašanju izpostavila pomen zdravja. “Delovanja organizacij javnega zdravstva mora biti takšno, da dosega dostopnost in kakovost,” je rekla. Zanimalo jo je, kako preprečiti razkroj javnega zdravstvenega sistema.

Golob je ponovil, da je zdravstvo prva prioriteta te vlade. “To se kaže tudi v tem, da je v normativnem načrtu vlade 12 zakonov s tega področja. Določena izhodišča bo vlada potrjevala tudi ta teden,” je rekel. Izpostavil je pripravljena izhodišča za zakon o opravljanju zdravstvene dejavnosti, ki naj bi prinesel korenite spremembe. Dvoživkarstvo se je po njegovih besedah razširilo prek vseh meja. Napovedal je, da ne bodo posegali v prakse, ko zdravniki po službi pomagajo v drugih javnih zdravstvenih zavodih. Drugo področje je področje koncesij, kjer nameravajo ukiniti preprodajanje koncesij.

državni zbor
Foto: Matija Sušnik/DZ

Premier je napovedal, da bodo v sredo v Kopru podpisali dogovor o odprtju tretje medicinske fakultete. “Pričakuje se 100 vpisnih mest,” je rekel Golob in dodal, da se vpis prve generacije pričakuje 2027. Dela se bodo začela v času te vlade, denar za popolnoma novo stavbo je že zagotovljen.

“Pogajanja o plačni reformi v zaključni fazi”

Poslanec SDS Zvonko Černač je opozoril na stavke v javnem sektorju in državni upravi. “Ljudje imajo po dveh letih višje davke, vedno več je čakajočih v zdravstvu in pred okenci upravnih enot,” je dejal in poudaril, da se pogajanja o plačni reformi ne premaknejo nikamor.

državni zbor
Foto: Matija Sušnik/DZ

Plačna reforma se lahko zgodi le v celoti, je odgovoril Golob. Premier je pojasnil, da se pričakuje, da bodo do konca tega meseca pogajanja na stebrih, vključno z zdravstvenim sistemom, pripeljali do zaključka in bi pogajanja do poletja zaključili. “Verjamem, da bo ta načrt uspešen, če se ne bo vmes poskušal rušiti na različne načine,” je dejal. Ob tem je ocenil, da imajo nekatere stavke – pa ne tista na upravnih enotah – mogoče bolj funkcijo, “da vzbujajo pozornost, kot pa da bi dejansko naslavljali najbolj pereče probleme”.

Premier je izpostavil tri ključna izhodišča pogajanj: vsem zaposlenim v javni upravi mora biti zagotovljena minimalna plača, do septembra vlada ne vstopa v parcialna pogajanja, tretje pa, da se vse skupine naslavljajo enakopravno. “Vse spremembe je treba speljati hkrati. Ko smo lani prisluhnili upravičenim zahtevam mladih zdravnikov, je to postal eden od razlogov za Fidesovo stavko,” je povedal Golob.

Černač pa je Golobu odgovoril, da ga sklicevanja na prejšnje mandate ne odveže odgovornosti. “Plačna reforma je eden od mejnikov v načrtu za okrevanje in odpornost,” je spomnil poslanec in predlagal, da pobudo za sprejetje zakonodajnih rešitev prevzame državni zbor.

Golob zavrnil očitke o politizaciji ministrstva za kmetijstvo

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je premierja povprašala o položaju kmetijstva. Spomnila je na odhod nekdanje ministrice za to področje Irene Šinko in premierja vprašala po njegovem stališču do vodstva uprave za varno hrano.

Golob je odgovoril, da je vlada na ravni Unije spomladi dosegla premik, ki da je izrazito v korist slovenskemu kmetu. Marca letos sta na pobudo Slovenije, Belgije in Francije Svet EU in pozneje Evropski parlament po premierjevih besedah potrdila spremembo izvajanja skupne kmetijske politike, po kateri se za male kmete (z manj kot 10 hektarji obdelovalne površine) zmanjša administrativno poročanje in se jih izvzame iz sankcij zaradi neporočanja. “Že samo zaradi tega si vlada zasluži pohvale,” je prepričan Golob.

O skupni kmetijski politiki je dejal še, da smo trenutno v obdobju izvajanja politike za obdobje 2023–2027, o kateri je bil dogovor dosežen v 2021. Žal sta tako prejšnja kot sedanja kmetijska ministrica ugotovili, da skupna kmetijska politika v trenutnem obdobju ni našla pravega ravnovesja med kmetovanjem in ohranjanjem biotske raznovrstnosti. Kmetijske organizacije po Golobovih besedah vladi priznavajo, da so se zgodili premiki in da je skupaj z drugimi državami Evropsko komisijo uspela prepričati, da je slovensko kmetijstvo specifično.

Golob: Izziv imamo z Avstrijo, ne Italijo

Poslanec SDS Branko Grims pa je izpostavil napoved italijanskega ministra za prekinitev schengenskega sporazuma za Slovenijo. “Vprašanje migracij ni več le varnostno vprašanje, temveč temeljno razvojno vprašanje,” je dejal poslanec in spomnil, da je vlada podrla ograjo na meji, policiste pa premaknila v notranjost države. Premierja je povprašal, kaj bo storil, da se preprečijo škodljive posledice.

“V teh besedah ni čisto nič resnice,” je Golob zavrnil Grimsove navedbe o besedah italijanskega ministra. “Tukaj je veliko napačnih informacij. Namen je strašenje ljudi in nabiranje političnih točk,” je rekel. Poudaril je, da narašča število beguncev iz Turčije in Sirije, a da se Evropska unija pogaja o pomoči Turčiji. “Odgovor je skupna evropska politika,” je rekel.

državni zbor
Foto: Matija Sušnik/DZ

Golob je odgovoril, da je Slovenija danes privlačna destinacija za tuje investicije. “Z Italijo imamo odlične odnose, ministra sta ves čas v stikih,” je povedal. Spomnil je, da sta tako Slovenija kot Italija uvedli nadzor na meji, državi pa preučujeta, ali bo ta nadzor nad mejo treba podaljšati. “Če imamo kje izziv, je to na avstrijski strani. Sobivanje z Italijo je zgledno,” je rekel.

Kot so za STA potrdili na notranjem ministrstvu, Slovenija še ni sprejela odločitve, ali bo nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal še najmanj do 22. junija, podaljšala. Zagotovili so, da bodo o morebitnem podaljšanju javnost pravočasno obvestili.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje