Golob: Naša dolžnost je, da v Sloveniji preprečimo četrti eksperiment desnih populistov

Premier Robert Golob se je na današnjem kongresu Gibanja Svoboda v Kopru sprehodil do novega mandata na čelu največje vladne stranke. V svojem nagovoru je poudaril, da je ponosen na pot, ki jo je stranka prehodila v zadnjih treh letih. "Tukaj nismo, da bodo ljudje zadovoljni z nami, ampak s svojim življenjem," je poudaril Golob. Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi vzpona desnega populizma. "Naša dolžnost je, da preprečimo njihov četrti eksperiment v Sloveniji," je navedel Golob.
Premier Robert Golob je bil na današnjem volilnem kongresu Gibanja Svoboda v Kopru znova izvoljen za predsednika največje vladne stranke. Ob vnovični izvolitvi se je Golob članom stranke zahvalil za zaupanje, ki so mu ga izkazali.
"Vesel sem, da sem vodja stranke, ki je šla na volitve s sanjami. Takrat je imel vsak svoje, imeli pa smo tudi skupne sanje. Marsikatere od teh posamičnih sanj se niso uresničile. Ampak, ali nas je to razbilo? Ni. Smo zaradi tega razpadli? Nismo. Ravno zato, ker smo se kot posamezniki znali odpovedati delčku svojih sanj, da smo gradili skupne sanje, sem ponosen, da sem vaš predsednik," je dejal Golob.
Starega novega predsednika Svobode je na kongresu podprlo 326 članov, pet jih je glasovalo proti. To pomeni, da je bil Golob na čelo stranke ponovno izvoljen z 98,5-odstotno podporo. Za vnovično izvolitev mu je prva čestitala njegova soproga Tina Gaber Golob.
"Tukaj nismo zato, da bodo ljudje zadovoljni z nami, ampak s svojim življenjem"
Golob je v svojem nagovoru udeležencem kongresa dejal, da je ponosen na pot, ki so jo v zadnjih treh letih prehodili skupaj, saj da so dosegli "vse, kar so sanjali in si zastavili". Poudaril je, da v Svobodi spoštujejo in prisluhnejo različnim mnenjem.
"Nikoli nikomur ne rečemo, da česa ne sme povedati. Ponosen pa sem, da na koncu vedno najdemo skupno pot. Zaradi tega smo drugačni od tistih, ki so enoumni ali pa ne najdejo skupne poti," je poudaril.
Kot je dejal, so si na začetku mandata zadali cilj, da se lotijo najtežjih sprememb, ki v tem vladnem mandatu še ne bodo vidne. "V tem so vidni samo manj prijetni deli, ki so zarezali v pravice in tudi v privilegije nekaterih," je poudaril Golob in spomnil, da so si za izvedbo reform zadali dva vladna mandata. Priznal je, da so do zdaj naredili tudi kakšno napako: "V politiki naj ne bi bile dovoljene napake, ampak tako je bilo do Svobode. Vemo, da se moramo iz napak učiti in mi smo se."

Vizija Svobode za naslednji mandat je po njegovih besedah zdaj dozorela. "Vemo, katere korake in ukrepe moramo pripeljati do konca, da bomo lahko rekli, da smo zgradili sodobno in pravično družbo. Tukaj nismo, da bodo ljudje zadovoljni z nami, ampak s svojim življenjem. Tukaj smo, da bodo prihodnje generacije zadovoljne s svojim življenjem," je dejal Golob.
V viziji svobodne Slovenije je izpostavil štiri stebre: socialno državo, družbo znanja, uspešno gospodarstvo in razvoj ter varnost in odpornost. Med dosežki aktualnega mandata je kot najbolj pomembno izpostavil zdravstveno reformo in ločitev javnega ter zasebnega zdravstva. Po njegovih besedah za zaključek zdravstvene reforme potrebujejo še vsaj dve leti trdega dela.
"Desni populisti so finančno opustošili državo, sprli ljudi in poteptali človekove pravice"
Kot največji "civilizacijski dosežek" v tem mandatu pa je izpostavil sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo po njegovih besedah "poskrbela za tiste, ki sami sicer zase ne bi mogli poskrbeti." Socialna država in družba znanja sta po njegovih navedbah predpogoja za ustvarjanje nove dodane vrednosti v gospodarstvu.
Med uspehi Svobode je izpostavil tudi plačno reformo v javnem sektorju, znova je napovedal uvedbo tudi obvezne božičnice. Na področju obrambe in varnosti bodo po njegovih besedah denar vlagali v projekte dvojne rabe, torej za vojaške in civilne namene. Pri iskanju poti do miru pa je naloga držav, kot je Slovenija, da drugim kaže pot, je izpostavil.

Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad krepitvijo desnega populizma v Evropi: "Desni populizem je trend, ker smo mi preveč pasivni, zato je na vsakemu od nas, da to pasivnost pospravi v predal, da se aktivira, da ve, zakaj zagovarja drugačno prihodnost od te, ki jo ponujajo, in da gre med ljudi."
Desni populisti vedno obljubljajo stvari, ki jih ne morejo uresničiti, je poudaril Golob. Kot je dejal, so bili v Sloveniji trikrat na oblasti, njihov rezultat pa je bil vedno enak. "Finančno so opustošili državo, sprli ljudi med seboj in poteptali človekove pravice. Naša dolžnost je, da njihov četrti eksperiment v Sloveniji preprečimo, ne samo zdaj, ampak za vedno," je še dodal Golob.
Goloba na glasovanju podprla tudi Klakočar Zupančič
V Gibanju Svoboda so po zaključku kongresa izrazili prepričanje, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma marca prihodnje leto, lahko računajo na dober rezultat. "Če bi bile volitve jutri, smo mi nanje pripravljeni, v tem trenutku pa je na vrsti nekdo drug, da najprej določi datum volitev," je izpostavil generalni sekretar stranke Matej Grah. S kom so pripravljeni sodelovati, se bodo po njegovih besedah po volitvah, ko se bo pokazalo razmerje moči med strankami.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je povedala, da je bila izjemno navdušena nad predstavljeno vizijo predsednika stranke. Kot je poudarila, upa, da bodo dobili priložnost, da jo tudi uresničijo. Dejala je še, da je na kongresu glasovala za to, da Golob dobi še en mandat na čelu stranke.
Klakočar Zupančič je sicer tudi sama podala soglasje h kandidaturi za predsednico stranke, a ga je hitro umaknila. V povezavi s tem je danes ponovila, da je soglasje h kandidaturi podala izključno zato, da bi se zahvalila tistim, ki so jo predlagali za to mesto. "Da sem jaz nekonvencionalna, ste se pa tako že navadili," je še dodala.
Kongres je danes izvolil tudi 25 novih članov sveta stranke Gibanje Svoboda. Med vidnejšimi člani stranke so bili v ta organ izvoljeni novogoriški župan Samo Turel, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič, podpredsednica stranke Sara Žibrat in generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.
S svojo udeležbo na kongresu so Svobodo podprli podpredsednica SD Meira Hot, vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, generalni sekretar Levice Matej Zupanc ter sopredsednica Vesne Urša Zgojznik. Kongresa sta se udeležila tudi prvi mož Darsa Andrej Ribič in nekdanji državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje