Menu Item
"Sestavni del reforme je tudi to, kako spremeniti način upravljanja in privabiti resne menedžerje v zdravstveni sistem. Brez tega zdravstvene reforme ne more biti," se je na napoved, da več kot sto direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov grozi z odstopom, odzval premier Robert Golob. Dodal je, da je potrebna celovita plačna reforma, ki bo morala pripeljati do tega, "da bomo vsi plačani tako, kot je treba, in po učinku". "2000 zdravnikov je plačanih bolje od mene, pa zato ne razmišljam, da bi odstopil," je še povedal.
Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic so v četrtek zagrozili, da bodo odstopili, če vlada ne bo še ta mesec odpravila plačnih nesorazmerij.
Od premierja Roberta Goloba zahtevajo, da odpravi plačna nesorazmerja, ki so nastala z dvigom zdravniških plač. S prvim aprilom bodo namreč zdravniki tudi po osnovnih plačah prehiteli direktorje.
Golob je v Odmevih dejal, da jih razume in da je potrebna celovita zdravstvena in plačna reforma. Da pa se mu grožnja direktorjev ne zdi realna.
“Zagotovo je sestavni del zdravstvene reforme tudi nujna prevetritev načina, kako se zdravstveni zavodi upravljajo. Niso pa nujno le direktorji zdravstvenih zavodov tisti, ki so v tem trenutku podplačani oziroma plačani manj kot njihovi strokovni sodelavci,” je dejal Golob in dodal, da je 2000 zdravnikov bolje plačanih kot on, vendar v tem trenutku ne razmišlja o odstopu.
Preberite še: Več kot sto direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov grozi z odstopom
Način upravljanja zdravstvenih zavodov je eden glavnih razlogov, da je zdravstvo v takšni krizi
Po njegovem mnenju je ravno način upravljanja zdravstvenih zavodov, ki je zelo neučinkovit, “eden glavnih razlogov, da je zdravstvo v takšni krizi”.
“Gre za princip. Razumem, da si vsi želijo biti bolje plačani. Ampak plačna reforma bo morala pripeljati do tega, da bomo vsi plačani tako kot je treba, in po učinku,” je dodal ter pojasnil, da se bo moralo natančno vedeti, “katera pozicija prinaša več odgovornosti in s tem primerno tudi prevzemati to odgovornost” in kako se meri učinkovitost.
Premier je še dodal, da ne verjame, da bo kateri od direktorjev 1. aprila zares odstopil, saj delujočega sistema ni mogoče vzpostaviti čez noč.
“Že dlje časa je znano, da so v javni upravi daleč najbolj plačani zdravniki. To je fenomen, ki ga bomo morali nasloviti. Kako bomo te visoke plače, ki jih imajo sicer skozi nadure in dodatke, spravili v delujoč sistem,” je še dejal Golob.
Ministrstvo za zdravje: Do 30. junija nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju
Na pismo direktorjev so se sicer že včeraj odzvali na ministrstvu za zdravje, kjer so zapisali, da se zavedajo porušenih oziroma neustreznih razmerij med plačami javnih uslužbencev in direktorjev, “do česar je med drugim prišlo tudi zaradi parcialnih rešitev ob pritiskih za povečevanje plač”.
Dodali so, da se bo v skladu z oktobra 2022 podpisanim dogovorom najpozneje do 30. junija 2023 pripravil nov zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje