Menu Item
Predsednik vlade Robert Golob je ob robu obiska na SAZU komentiral osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal, gre za delovno različico zakona, s katero želi ministrstvo za zdravje spodbuditi razpravo o prihodnji ureditvi dolgotrajne oskrbe.
Po pojasnilih premierja Roberta Goloba je osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, delovna različica, ki ni prestala niti medresorskega usklajevanja niti vladne obravnave. Odkar je bil sprožen postopek za zakonodajni referendum o vladni noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, so se namreč pojavili različni pogledi, kako naj se pristopi k urejanju dolgotrajne oskrbe po tistem, ko bo referendum zaključen in ko se bo pridobilo še leto dni časa, je dodal.
Z osnutkom novega zakona želi ministrstvo za zdravje tako spodbuditi razpravo o prihodnji ureditvi dolgotrajne oskrbe, premier Golob pa verjame, da je osnutek podlaga za začetek vzpostavljanja dialoga z vsemi deležniki.
Aktualna vlada je poleti v državni zbor vložila predlog sprememb, ki začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi s 1. januarja 2023 zamika na 1. januar 2024. DZ jih je sprejel, v SDS pa so temu nasprotovali in zahtevali referendum, ki bo 27. novembra. “Zakon danes še nima konkretnih rešitev in jih bo treba najti,” je poudaril Golob. Predsednik vlade verjame, da je osnutek novega zakona podlaga za začetek vzpostavljanja dialoga z vsemi deležniki, tako predstavniki upokojencev, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, nevladnih organizacij in drugih. “Namen je, da takoj po referendumski zmagi, v katero verjamem, začnemo pripravljati rešitve, kateri ukrepi se bodo začeli izvajati v letih 2023 in 2024,” je napovedal Golob.
Kot smo poročali v sredo, si aktualna vlada želi, da bi bil zakon sprejet po nujnem postopku. Neuradno si želi tudi, da bi državni zbor hkrati sprejel tudi odločitev o nedopustnosti referenduma o tem zakonu. Več preberite v prispevku: Manever zaradi problemov z dolgotrajno oskrbo: Bešič Loredan pripravil nov zakon.
Na očitke Inštituta 8. marec, da se vlada in koalicijske premalo vključujejo v referendumsko kampanjo, pa je spomnil na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2018, po kateri se vlada ne sme vključevati v referendumsko kampanjo. Ustavno sodišče je pred štirimi leti namreč razveljavilo referendum o zakonu o drugem tiru zaradi kampanje, ki jo je takrat o zakonu vodila vlada Mira Cerarja, je poudaril.
Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se predstavniki civilne družbe vključujejo v referendumsko kampanjo in podpirajo glasovanje za zakone, ki jih je oblikovala aktualna vlada in o katerih bodo volivci odločali 27. novembra.
Medtem ko se vlada ne sme vključevati v referendumsko kampanjo, pa ta prepoved ne velja za politične stranke, je še dodal Golob. Napovedal je, da se bo stranka Gibanje Svoboda zelo intenzivno vključila v referendumsko kampanjo. Poleg skupne spletne strani s koalicijskima partnericama SD in Levico, ki so jo vzpostavili prejšnji teden, bodo začeli volivce po celi Sloveniji nagovarjati tudi z velikimi plakati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje