Golob ob koncu slovenskega mandata v Varnostnem svetu: "Ponosen sem na vas"

"V teh dveh letih, polnih zahtevnih izzivov, ste pokazali veliko profesionalnost, prizadevnost, predanost osrednjim načelom sodobne mednarodne skupnosti. Slovenijo ste postavili v sam vrh mednarodnega delovanja," je sporočil premier Golob.

"S svojim delom in pogosto proaktivnim pristopom ste svetu pokazali, da je slovenska zunanja politika načelna, humana, brez dvojnih standardov, spoštljiva do najbolj ranljivih delov svetovnega prebivalstva. Vaša osrednja vodila so bila zavzemanje za mir, reševanje in preprečevanje konfliktov, iskanje diplomatskih rešitev in soglasja med državami. Ponosen sem na vas in verjamem, da boste bogate izkušnje VS OZN znali uporabiti pri soočanju z nadaljnjimi mednarodnimi izzivi ter ohranili Slovenijo na piedestalu mednarodnega delovanja."

Slovenija je dveletni mandat začela 1. januarja 2024. V Generalni skupščini je že v prvem krogu glasovanja prejela potrebno dvotretjinsko podporo. Za Slovenijo je namreč glas oddalo 153 držav. To je bil sicer drugi dveletni mandat Slovenije; prvič je bila nestalna članica v letih 1998 in 1999.

Žbogar: Mirno reševanje sporov je v DNK slovenske zunanje politike

Veleposlanik pri Združenih narodih Samuel Žbogar je za STA v torek ocenil, da je tako sedanji kot tudi prvi mandat zaznamovalo prizadevanje za mirno reševanje sporov, ki je po njegovih besedah del "DNK slovenske zunanje politike".

Slovenija je bila v Varnostni svet izvoljena pred rusko invazijo na Ukrajino, ki je skupaj z vojno v Gazi najbolj zaznamovala zadnji dve leti, čeprav je bilo veliko tudi drugih kriznih žarišč, kot je vojna v Somaliji.

"Skupaj z ZDA smo prevzeli dosje Ukrajine in mesečno sklicevali zasedanja, da tema ostane na dnevnem redu, čeprav zaradi Rusije ni bilo mogoče sprejeti nobene odločitve," je dejal Žbogar in dodal, da ni bilo enostavno, ker države svetovnega juga niso razumele, zakaj je Evropa, ki se običajno povsod zavzema za premirje, v primeru Ukrajine pobude za to zavračala.

"Obsojali smo Rusijo, sprejemali sankcije, glede Izraela pa smo bili kot EU veliko bolj popustljivi"

Pri vprašanju Gaze se je po Žbogarjevih besedah razkrila dvoličnost Evrope, ki glede tega ni enako odločno zagovarjala določenih načel, kot jih je v primeru Ukrajine. "Obsojali smo Rusijo, sprejemali sankcije, glede Izraela pa smo bili kot EU veliko bolj popustljivi. Mislim pa, da je imela Slovenija tu drugačno politiko," je dejal.

"Mislim, da je bila Gaza primer krasnega sozvočja slovenske zunanje politike s slovensko javnostjo. Slovenska javnost je glede trpljenja civilistov v Gazi čutila zelo močno in smo se poistovetili z državo, ki si želi izkoristiti pravico do samoodločbe. Trpljenje civilnega prebivalstva in predvsem otrok v Gazi je, mislim, da našlo mehko srce pri Slovencih. Slovenska zunanja politika je bila potem tako doma kot tukaj v Varnostnem svetu interpretacija razpoloženja, ki vlada v Sloveniji," je dejal.

Trn v peti ZDA

Slovenija je bila glede Gaze zelo aktivna in tudi trn v peti zaveznice Izraela ZDA, je dejal Žbogar in izpostavil sooblikovanje predlogov resolucij in slovensko pobudo v podporo Agenciji za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), ki je dobila 123 podpisov. "Mislim, da smo imeli svoj košček v mozaiku, ki je pripeljal do premirja najprej pod Joejem Bidnom in sedaj v skladu z načrtom predsednika Donalda Trumpa," je dejal.

Trumpov prevzem oblasti je v zadnjem letu dni spremenil ameriški odnos do ZN, kar je Žbogar opredelil kot "ali bo po moje, ali odločitve ne bo". Kot problem je izpostavil tudi to, da ZDA kot največja plačnica letos ni poravnala prispevka v proračun Združenih narodov in, če se to ponovi, ZN grozi stečaj. Pritiski ZDA so že privedli tudi do velikih zmanjšanj porabe za mirovne operacije in delovanje sekretariata ZN.