Menu Item
Na današnji dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po besedah premierja Roberta Goloba praznujemo pogum in prizadevanja naših prednikov, vztrajni odpor proti potujčenju ter negovanje našega jezika, naše kulture in identitete. Vse to nas je po stoletjih prizadevanj pripeljalo do našega skupnega zgodovinskega cilja, je zapisal.
Predsednik vlade Robert Golob je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal, da lahko danes v svoji lastni državi simbolno praznujemo povezanost, enotnost in razcvet našega naroda. To ni samoumevno in je danes še posebej pomembno, ker živimo v času s številnimi izzivi zaradi ogrožanja miru in svobode za številne prebivalce našega planeta, je dodal.
Ni pa to dan, ko bi se le ozirali v preteklost. Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, in na tisto, kar načrtujemo, je prepričan. “Danes pozabimo na vašo pregovorno skromnost, čas je, da se sliši o vaših dosežkih – o odličnosti turizma, vrhunski kulinariki, upravljanju naravnih vrednot, bogati kulturni dediščini in srčnosti ter gostoljubnosti ljudi v vaših krajih,” je nagovoril Prekmurce.
Ob tem je ugotovil, da so v zadnjih letih v Prekmurju skokovito povečali svoj znanstvenoraziskovalni potencial in razvojno postajajo eden najživahnejših delov države. “Vaša regija tako končno dobiva podobo in ugled, ki ji že od nekdaj pripadata,” je zapisal. Slovenija je pisana sestavljanka raznolikosti – geografskih, zgodovinskih in človeških. Kar velja, pa je po Golobovih besedah to, da smo povezani z istimi cilji, da gradimo državo, ki bo vedno lahko ponosna na svojo preteklost, hkrati pa polna upanja za prihodnost. Državo, v kateri bodo zagotovljeni mir, varnost in blaginja.
Pirc Musar: Prekmurje ostaja regija sobivanja in spoštovanja
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je v poslanici zapisala, da ji je v veliko čast, hkrati pa tudi osebno zadovoljstvo, da smo letos po petih letih na državni proslavi v Beltincih ponovno obeležili praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. “Zaokrožitev nacionalnega ozemlja Prekmurja je bila eden najpomembnejših korakov na poti k združitvi slovenskega naroda in osamosvojitvi, ki ji je sledila,” je zapisala predsednica.
In dodala: “Z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da Prekmurje danes in v zadnjih stotih letih ostaja regija sobivanja in spoštovanja. Brez zadržkov in z odprtimi srci Prekmurci in Prekmurke sprejemate Rome, Madžare, Jude … Hkrati pa tudi nas obiskovalce, ki se na to stran Mure vedno radi vračamo. Tudi zato, ker raznolikost sprejemate, se lahko ponašate s tako dragoceno in pestro kulturno dediščino. Želim si, da bi ta odnos ponotranjili tudi v drugih delih Slovenije, Evrope, sveta.”
Prekmurkam in Prekmurcem je ob prazniku iskreno čestitala in izrazila upanje, da bo prekmurska narodna zavest, ponos na našo skupno državo ter sprejemanje različnosti še naprej sinonim za Prekmurje in zgled za vse ostale na obeh straneh Mure.
Klakočar Zupančič: Dan narodnega ponosa
Danes je dan narodnega ponosa, zgodovinskega spomina in zahvale vsem tistim, ki so s svojo odločnostjo, pogumom in ljubeznijo do domovine omogočili, da se je pred 105 leti slovensko Prekmurje združilo z matičnim narodom, pa je v poslanici zapisala predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič.
“Čudovita pokrajina med rekama Muro in Rabo je skozi stoletja doživljala mnoge pretrese in spremembe. Prekmurje je dolgo časa pripadalo Kraljevini Ogrski, čeprav je bilo tesno povezano s slovenskim narodom, prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki pa so neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest. Eden takih izjemnih mož je bil pisatelj in duhovnik Jožef Klekl,” je izpostavila.
Konec prve svetovne vojne je prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope ter razpad večnacionalne avstro-ogrske monarhije, slovenskemu narodu pa priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je zapisala in dodala, da so na množičnem zborovanju na današnji dan v Beltincih proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. Na pariški mirovni konferenci je bila priznana zgodovinska pravica Slovencev do Prekmurja in 17. avgusta leta 1919 je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS.
Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela po mnenju Klakočar Zupančič izjemen kulturni in politični pomen. “Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ju je ogrska oblast več stoletij zavirala. Bila je tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje,” piše v poslanici.
Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto po navedbah predsednice DZ obogatilo slovensko skupnost. “A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci. Tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Horvat, Evald Flisar, Vlado Kreslin in mnogi drugi kot s čisto navadnimi, delavnimi ljudmi,” je zapisala.
Ob tem je spomnila, da je ta pokrajina v dobrih treh desetletjih samostojne Slovenije doživljala tudi velike pretrese ob propadanju nekdanjih največjih zaposlovalcev. “Združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak je tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj,” meni Klakočar Zupančič. “Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin,” je poudarila. Poslanico je sklenila z mislijo, da je “naša dolžnost, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletajo zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek”.
105 let združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Današnji praznik obeležujemo v spomin na dogodke, ko je jugoslovanska vojska 12. avgusta 1919 v Prekmurju prevzela oblast. Velesile so po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci namreč soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
17. avgusta je potem vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti. To se je zgodilo na zborovanju v Beltincih, kjer se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja k matični domovini. Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan, praznujemo pa ga od leta 2006. Državne proslave pripravijo vsako peto leto.
Klub Prekmurcev v Ljubljani danes v glavnem mestu na Prekmurskem trgu pripravlja prireditev Prekmursko senje, na katerem se bodo predstavili ponudniki prekmurske kulinarike in drugih izdelkov. Popoldne bo nagovoru ljubljanskega župana Zorana Jankovića in predsednice kluba Maje Benko sledila okrogla miza s prekmurskimi literati, nato pa zabava s prekmurskima glasbenima skupinama Halgato in Večni problem.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje