Premier Golob: Ne vem, zakaj zdravstvena blagajna straši. Izpad bo krila država

Fotografija je simbolična. (Foto: N1)

Predsednik vlade Robert Golob je dejal, da bo primanjkljaj v zdravstveni blagajni, ki je nastal po preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in na katerega so prejšnji teden opozorili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), krila država. Ob tem je dodal, da ne razume, zakaj ZZZS ljudi straši z dvigom cen.

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je predsednika vlade Roberta Goloba vprašal, ali je od zdravstvene reforme že odstopil, saj naj bi po vladni časovnici 1. januarja prihodnje leto začele veljati spremembe na področju digitalizacije zdravstva, reforme plačnega sistema ter družinske in urgentne medicine. Vlada ima namreč po njegovih besedah na voljo le še dobri dve leti mandata.

Kot je dejal poslanec, je na področju zdravstva v javni razpravi zaznati veliko socialnega populizma, predvsem v političnem prostoru. “Žal je rezultat tega tudi, da se je zgodila velika prevara državljank in državljanov s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek. Posledica tega je, da je gospod Kordiš (Miha Kordiš, poslanec Levice, op. p.) izbrisal dobičke grdih zavarovalnic, vendar to ni bilo dovolj. Direktorica ZZZS je obvestila, da je zdaj luknja v zdravstveni blagajni še več kot enkrat večja – iz tega naslova manjka 140 milijonov evrov. Zato zavodu in vladi predlagajo, da ta prispevek povečajo za najmanj 10 evrov,” je povedal Cigler Kralj.

Po njegovem mnenju bodo socialni populizem državljanke in državljani kmalu občutili tudi pri znižanju neto plač. Dodal je, da želi nova ministrica za zdravstvo Valentina Prevolnik Rupel to preliti celo v osnovni zdravstveni prispevek in dodatno obremeniti zaposlene. Ciglerja Kralja je zato zanimalo, ali premier res meni, da je dobro, da bodo ljudje plačevali več, da bodo dobili manj. Po njegovem namreč danes človek, ki precej plačuje za zdravstveno zavarovanje, ne dobi pravice do storitve in obravnave, ampak samo pravico za uvrstitev v čakalno vrsto. Prav tako ga je zanimalo, ali se strinja z napovedjo nove ministrice za zdravje.

Golob: Tisti, ki želi dobro zdravstvu, bo počakal na rezultate nove ekipe

“Vsakič znova sem presenečen, ko se o zadevi, kot je zdravstvena reforma, namesto da bi se dala priložnost strokovnjakom in ministrom, ki so komaj nastopili mandat, začnemo ukvarjati v parlamentu,” je dejal premier Golob.

Izrazil je začudenje, da nekateri, glede na to, da je nova ministrica program in načrte predstavila šele v petek, rezultate pričakujejo že v ponedeljek. “Sklepam, da vse stranke, ki so že bile na oblasti in so imele priložnost urediti to kolobocijo v zdravstvenem sistemu ter so pokazale, kako so bile pri tem uspešne, zdaj od ministrice rezultate pričakujejo v nekaj dneh,” je dejal.

Kot je pojasnil, so že ob nastopu te vlade povedali, da so si zastavili ambiciozen načrt, ki bo za uresničitev potreboval dva mandata. “Danes pa se soočamo s tem, da se rezultati zahtevajo v mesecu, dveh ali treh. Ugotovili smo, da ekipa, ki je bila pred tem na ministrstvu, ne izpolnjuje naših in pričakovanj volilk in volilcev, zato smo jo zamenjali. Sedaj imamo novo ekipo, ki je delo šele prevzela. Tisti, ki resno želi dobro zdravstvu, bo počakal na njihovo delo in rezultate te ekipe. Vsaj kakšen mesec ali dva, ne pa en vikend,” je dodal Golob.

O preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je poudaril, da je bil to prvi korak k ukinitvi tega: “Prenesli smo ga z zasebnih zavarovalnic na državno. To smo naredili zavestno in z jasnim namenom, da zmanjšamo obremenitve, ne povečamo, kot govorite. Prvi ukrep je bil zamrznitev cen.”

Golob: Državljani in državljanke varčujejo že od junija

Nadaljeval je, da je bila že junija od zasebnih zavarovalnic napovedana podražitev, med katerimi je bil najmanjši napovedan dvig premije 10 evrov. “Že od junija tako državljani in državljanke varčujejo, ker je ta vlada sprejela zamrznitev cen zdravstvenega zavarovanja. In ta isti parlament je potrdil zakon, ki pravi, da je cena za dopolnilno zdravstveno zavarovanje določena na 35 evrov za celo leto 2024,” je pojasnil.

Temu je dodal, da so v proračunu sredstva, s katerimi bo treba pokriti to razliko, saj se je vlada zavezala, da bo pokrila izpad. “Zakaj zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo, zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti ceno zavarovanja s 1. januarjem 2024, je znano samo njim. Ta strošek je v celoti v breme proračuna, je z zakonom jasno opredeljen in tudi pokrit,” je zaključil.

Cigler Kralj: Takšen sistem samo temelj za pospešen stihijski razvoj tržnega zdravstva

Z odgovorom ni bil zadovoljen Janez Cigler Kralj. “Napad je najboljša obramba. Sami ste rekli, naj vas čim več sprašujemo o zdravstveni reformi, in to delamo. Kar ste odgovarjali, pa je na eni strani prazno, na drugi pa koncept državnega zdravstva pelje naprej v prihodnost. V NSi ne verjamemo, da je državno zdravstvo lahko odgovor na potrebe sodobnega državljana in državljanke po storitvah in drugem, kar iščemo v zdravstvu. Mandat se je res začel v petek, ampak vaš mandat se je začel junija 2023 in tudi vi ste bili odgovorni za to ministrstvo,” je dejal.

Premierju je očital tudi, da se ni opredelil do čakalnih vrst in povečanja dostopnosti v zdravstvu. “Rad bi vas izzval o ideji NSi o pilotnem projektu za izboljšanje javnega zdravstva. Ali ste za to, da vzamemo eno bolnišnico, ki bi jo upravljali po načelih sodobnega menedžmenta in načelih gospodarske družbe, vendar neprofitno, cilji pa bi bili večja učinkovitost dela, večja merljivost, skrajševanje čakalnih dob in vpeljava korporativnega upravljanja. Ste za tak pilotni projekt?” je vprašanje dopolnil Cigler Kralj ter premierja prosil še, da se opredeli do njihovega predloga zakona o ZZZS.

Golob: Javnega zdravstvenega sistema ne bomo demolirali

Premier je bil v odgovoru kratek, češ da je bil poslanec zelo jasen pri tem, da v NSi ne verjamejo, da je državni oz. javni zdravstveni sistem odgovor na izzive v zdravstvu. “V to verjamemo. Verjamemo, da je prihodnost slovenskega zdravstva okrepitev javnega zdravstvenega sistema in ne oslabitev. S tem vam dajem odgovore na vsa vaša vprašanja, ki so zavita v celofan in imajo en sam namen. To je, da oslabijo javni zdravstveni sistem. Slovenija je lahko ponosna na odličen zdravstveni sistem, da pa je sistem, ne samo v Sloveniji, temveč vsej Evropi, po epidemiji covida-19, v krizi, pa je znano dejstvo. Ampak zato ga mi ne bomo demontirali in ne bomo prisluhnili teoriji in tezam, da je edina pot naprej, da javni sistem ošibimo. Tega ne podpiramo,” je bil odločen premier.

Janez Cigler Kralj je nato predlagal splošno razpravo na naslednji seji na temo, kaj je dostopno javno zdravstvo in kaj je državno zdravstvo. Tega je, kot je dejal Cigler Kralj, očitno posvojil tudi premier, čeprav je, tako Cigler Kralj, po mnenju strokovnjakov takšen sistem samo temelj za pospešeni stihijski razvoj tržnega zdravstva. O predlogu bo odločal državni zbor.