Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda, je v soočenju na N1 dejal, da je prepričan. da jim sledijo. "Zakaj sem prepričan? Mogoče pa imamo tudi mi kakšnega človeka znotraj njihovih (vladnih, op. a.) struktur ali pa simpatizerja, če hočete, ki nas o tem obvešča," je dejal v soočenju na N1.
Robert Golob iz Gibanja Svoboda je nedavno za Delo dejal, da v stranki zunaj volilnega štaba komunicirajo le po kriptiranih komunikacijskih kanalih, ker “nasprotnikom, vladajoči kliki, nočemo olajšati dostopa do internih komunikacij. Prepričan sem, da nas poskušajo spremljati na vse mogoče načine, vključno z uporabo državnih institucij za politične namene.”
Kot je danes pojasnil v soočenju na N1, je prepričan, da jim sledijo. “Zakaj sem prepričan? Mogoče pa imamo tudi mi kakšnega človeka znotraj njihov struktur ali pa simpatizerja, če hočete, ki nas o tem obvešča,” je dejal in nato na vprašanje, ali ga imajo, odgovoril, “mislite, da bom zdaj to razkrival? Zagotovo ne. Kar je bolj pomembno. To ni obtožba, žal živimo v taki državi, in začnimo se vsi samozaščitno vesti. To je vse.”
Tarče tujih obveščevalcev
Trenutni notranji in obrambni minister Aleš Hojs (SDS) in Matej Tonin (NSi) sta pojasnila, da tudi v njunih strankah komunicirajo po varnih kanalih, da taka komunikacija ni nič nenavadnega. Možnost prisluškovanja državnih institucij pa sta oba zanikala, to je mogoče edino, če je Golob v kakšnem predkazenskem postopku, sta dejala. Hojs je pojasnil, da v takem primeru lahko policija prisluškuje na podlagi odredbe sodišča.
Tonin pa je dejal, da obveščevalne službe, ki sodijo v resor obrambnega ministrstva (to je na primer vojaška obveščevalna služba), lahko prisluškujejo, a je postopek odobritve dolgotrajen. “Stvar mora iti na vrhovno sodišče. Razumem strahove gospoda Goloba, ampak da bi to delale slovenske službe, vsekakor ne drži. Razen če se je ujel v kakšnih kriminalnih zadevah, ampak dvomim.” So pa politiki zdaj tarča tujih obveščevalnih služb, ki “zbirajo informacije, kako se bodo stvari v Sloveniji zložile”, je še dejal Tonin in da so pri nas nadzorni mehanizmi robustni. “Enostavno je toliko ljudi vpletenih in mora toliko ljudi kljukico dati. Če za nekaj ne bi bilo zakonske podlage, vam zagotavljam, da bi se v Sloveniji izvedelo naslednji dan.”
Tanja Fajon, predsednica SD, je dejala, da je bila tudi že sama tarča tujih obveščevalcev, predvsem v času, ko se je ukvarjala z odpravo vizumov za države Zahodnega Balkana. “Problem je bil potem v zakonodaji. Ko tuja obveščevalna služba spremlja in pošlje domači, si bolj ranljiv, ker za izmenjavo teh informacij ni neke trdne zakonodaje.”
Razčistili naj bi po 24. aprilu
Golob pa je napovedal, da bo čas za razčiščevanje te zadev prišel na vrsto po 24. aprilu. “Takrat bomo dobili tudi dokaze za to. Danes jih seveda ne moremo dobiti, ker s temi službami razpolagajo trenutni vladajoči.” Na vprašanje, kako bodo po volitvah pridobili podatke, je odgovoril: “Takrat se bodo mogoče ljudje, o katerih govorimo in so danes simpatizerji, odločili, da bodo spregovorili za javnost.”
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje