Menu Item
Potekala je prva seja Sveta za nacionalno varnost (SNAV) v tem mandatu, na kateri so člani razpravljali o širšem varnostnem vidiku zaradi ruske agresije proti Ukrajini. Seje se udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Golob je po seji povedal, da dokler bodo imeli Ukrajinci voljo do vojaške obrambe, ima Slovenija moralno dolžnost, da jih pri tem podpre.
Premier Robert Golob je po prvi seji Sveta za nacionalno varnost povedal, da so se prisotni na seji seznanili z razmerami v Ukrajini in Sloveniji ter vseh pomembnih zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih tem. “Dobra novica je, da v Sloveniji ne zaznavamo povečanega obsega ogroženosti zaradi vojne v Ukrajini. Razmere v Ukrajini pa so zares kritične, sploh zaradi sistematičnih napadov Rusije na civilno in energetsko infrastrukturo,” je še dejal premier.
Golob je poudaril, da so člani na seji soglasno sprejeli sklep o seznanitvi s situacijo v Ukrajini, hkrati pa so bili enotni tudi v oceni, da “dokler ima ukrajinsko ljudstvo in zakonita oblast voljo do vojaške obrambe, je naša moralna dolžnost, da jih pri tem podpremo.”
Predsednik republike Borut Pahor je v izjavi za medije povedal, da so ravnanja slovenskih oblasti glede razmer v Ukrajini ustrezna in dodal: “Pomembno je, da skrbno varujemo politično enotnost znotraj države glede našega odnosa do ruske agresije nad Ukrajino in da smo del enotnega zahodnega sveta pri spopadanju z varnostnimi, političnimi, gospodarskimi in drugimi grožnjami.”
Ponovil je Golobove besede, da imamo moralno dolžnost, da Ukrajini pri samoobrambi pomagamo in da ji ne moremo vsiljevati lastne volje o začetku mirovnih pogajanj. “Pogajanja o miru se bodo začela takrat, ko bo to sprejela njihova oblast,” je še dejal Pahor.
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je izrazil zadovoljstvo, da bo Slovenija po svojih močeh še naprej pomagala Ukrajini z vojaško opremo, tehniki in tudi v finančnem smislu. Opozoril je, da čeprav so se v zadnjih tednih pojavile različne govorice, da naj se vendarle sprti državi usedeta za pogajalsko mizo, to ni tako enostavno. “Če se Ukrajina neha boriti, je to kapitulacija ene države. Če se Rusija neha boriti, bomo imeli pa mir. Zato je ključna stvar, da Ukrajino pri obrambi podpiramo,” je še dejal Tonin.
Pred začetkom seje Sveta za nacionalno varnost je predsednik stranke SDS Janez Janša povedal, da bo zahteval pojasnila “zakaj tisti slovenski poslanci v evropskem parlamentu, ki prihajajo iz vladne koalicije, glasujejo prorusko, predsednik vlade pa daje proukrajinske signale”. Ob odhodu s seje SNAV se je Janša ponovno ustavil pred novinarji in povedal, da je od premierja Goloba dobil nekatera pojasnila.
“Predsednik vlade je dejal, da je politika vlade v podpori Ukrajini enotna in da evropskim poslancem niso dali nobenih navodil, kako naj glasujejo pri sprejemu te resolucije. Se pravi, je bilo to (ne)glasovanje v nasprotju s politiko vlade. Odprto pa ostaja vprašanje, ali je bila ta koordinacija narejena znotraj ministrstva za zunanje zadeve, saj ministrice danes tukaj ni bilo,” je povedal prvak SDS.
Pred mikrofoni medijev se je pred sejo ustavil tudi predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Povedal je, da je zelo pomembno, pa pride čim prej do miru v Ukrajini ter da je s svojim prispevkom zraven tudi Slovenija. “Šele takrat, ko se bodo razmere na bojiščih uravnotežile do te mere, da Rusija več ne bo videla smisla za vojskovanje, takrat se bodo vzpostavili pogoji za mir in diplomatska pogajanja,” je še dodal Tonin.
Na seji so preučili nacionalno-varnostne vidike nadaljnje agresije Rusije na Ukrajino. Ker gre za vprašanje, ki zahteva usklajeno delo, je premier na sejo poleg članov SNAV povabil tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič ter predstavnike vseh političnih strank in narodnih manjšin v državnem zboru.
Člani ožje sestave Sveta za nacionalno varnost so se na neformalnem posvetovanju sestali sredi novembra po incidentu na poljsko-ukrajinski meji, ko je na vzhod Poljske priletela raketa in terjala dve življenji. Kot je takrat dejal Robert Golob, ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti v Sloveniji, saj se ocena ogroženosti ni dvignila.
Tudi slovenski vojaki na misijah v tujini zaradi incidenta niso ogroženi, kar velja tudi za člane slovenskega kontingenta v okviru misije Okrepljena prednja prisotnost v Latviji, je po posvetu dejal državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu premierja Andrej Benedejčič.
Glede morebitne dodatne vojaške pomoči Ukrajini pa je dejal, da je Slovenija svoje že prispevala, da spremlja razmere in da razmišlja predvsem v smeri pomoči Ukrajini, med drugim pri obnovi energetske infrastrukture.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje