Golob zavrnil očitke SDS: Denar iz EU se črpa bolje, kot se želi prikazati

Predsednik vlade Robert Golob je ob začetku aprilske redne seje odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Franc Breznik, poslanec opozicijske SDS, je na premierja naslovil vprašanje v zvezi s problematiko črpanja evropskih sredstev. Izpostavil je, da sredstva Evropske unije predstavljajo enega ključnih stebrov in ne nazadnje tudi del slovenskega proračuna.
Dejal je, da je pri pregledu lanskega proračuna zmanjkalo več kot 300 milijonov evrov pričakovanih sredstev priliva iz naslova Evropske unije, ob tem pa veliko težavo v zadnjih mesecih in tednih predstavlja črpanje evropskih sredstev iz kohezijske politike. Po Breznikovih navedbah Slovenija zaostaja tudi pri črpanju sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer je naša država šele na 41 odstotkih realizacije. Predsednika vlade je vprašal, kako bo vlada okrepila aktivnosti za zmanjšanje zaostanka pri črpanju evropskih sredstev.

Premier Golob mu je odgovoril, da je imela Slovenija prav v mandatu aktualne vlade na razpolago največ sredstev ob tem pa tudi največ obveznosti, saj se je zaključevalo eno programsko obdobje, nato pa se je začelo novo. "Vmes smo imeli še poplave in smo dobili sredstva iz solidarnostnega sklada, tukaj so še sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati," je poudaril Golob.

Golob: Evropska sredstva v preteklem programskem obdobju so bila počrpana v celoti

Dodal je, da so bila evropska sredstva v preteklem programskem obdobju, ki se je zaključevalo v tem mandatu vlade, počrpana v celoti. Zavrnil je Breznikove navedbe, da je Slovenija na repu lestvice po uspešnosti črpanja evropskih sredstev, temveč je med najbolje uvrščenimi državami.
"Gre enostavno za to, da je Slovenija v prvih letih evropska sredstva črpala nekoliko počasneje, že v mesecu in pol pa se bo pokazalo, da je tempo črpanja bistveno narasel," je dejal. Spomnil je, da je vlada februarja sprejala načrt, kako bo država pospešila črpanje sredstev in po kakšnem ključu bodo prednost dobili tisti projekti kohezijske politike, ki imajo večjo stopnjo verjetnosti, da bodo izvedeni.

"Ne bomo vztrajali pri projektih, za katere obstaja verjetnost, da jih ne bi dokončali, ampak pri tistih, ki se bodo," je še dodal.

Franc Breznik je premierju očital, da je bila tretja vlada Janeza Janše, ki je bila na oblasti med letoma 2020 in 2022, veliko bolj uspešna pri črpanju evropskih sredstev, kot aktualna vlada. Opozoril je tudi na lestvico švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta o konkurenčnosti za leto 2024, po kateri sta vladna in poslovna učinkovitost Slovenije slabo ocenjeni. Predsednika vlade je zato vprašal, ali obstaja povezava med neučinkovitim črpanjem evropskih sredstev in padcem na lestvici poslovne konkurenčnosti.

Premier Golob se z njegovo oceno ni strinjal, dejal je, da se želi na vsak način prikazati, kako so vsi rezultati preteklih petih vlad in dveh prihodnjih vlad "zasluga ene same vlade" iz leta 2020 in 2021. Izpostavil je izjavo urada Evropske komisije za kohezijsko politiko iz 17. maja 2022, ko aktualna vlada še ni imela mandata. "V tej izjavi piše, da ima Slovenija resen problem s črpanjem sredstev iz tedanje programske sheme," je dejal. Breme za pospešitev aktivnosti je po Golobovih besedah padlo na aktualno vlado, ki je vse to tudi izpeljala, ker je sprejela sporazum, ki bi ga lahko sprejela že Janševa vlada.

"Večina primerov medvrstniškega nasilja se zgodi izven šol"

Poslanko opozicijske NSi Ivo Dimic je zanimalo, kakšne ukrepe sprejema vlada, da bi zajezili vedno večje število primerov medvrstniškega nasilja in bi na tak način otrokom omogočili varen šolski prostor.

Premier Golob ji je odgovoril, da tudi njega vsak primer nasilja med mladostniki pretrese, a je ob tem izpostavil, da se večina tovrstnih primerov nasilja, ki se nato znajde na spletu, ne zgodi v šolah, temveč izven nje. Po njegovih besedah je treba na področju preprečevanja tovrstnega nasilja delovati kontinuirano in ne s posameznimi ukrepi.
"Medvrstniško nasilje je nekaj, česar v resnici kazenska zakonodaja ne pokriva. Zaradi tega, ker po mnenju stroke kazenski pregon mlajših od 14 let ni primeren, to ne pomeni, da se s takšnimi mladostniki ne ukvarjamo. Po mnenju stroke je najbolj ustrezen multidisciplinarni pristop delovanja" je dejal. Dodal je, da se prav iz kohezijskih sredstev financira projekt zavoda Hiša za otroke, kjer so združeni različni strokovnjaki z različnih področij in se ukvarjajo s primeri medvrstniškega nasilja.

"Vendar se vse v resnici začne že bistveno prej, s preventivo. Preventiva nikoli ne kaže rezultatov, ker takrat, ko jih ne pokaže, neposredno deluje," je pojasnil predsednik vlade in dodal, da se je v zadnjih dveh letih veliko dela posvetilo prav preventivnim programom. Izrazil je upanje, da se bo število primerov medvrstniškega nasilja v prihodnosti zmanjšalo, a se boji, da ga popolnoma ni mogoče izkoreniniti.

Pozval je mladostnike, naj ne snemajo in delijo posnetkov nasilja, če pa se ti nekako znajdejo na družbenih omrežjih, pa morajo biti v najkrajšem možnem času tudi odstranjeni. Medije je pozval, naj pri poročanju o tovrstnih primerih nasilja svoje delo opravljajo pozorno in naj ne delijo posnetkov nasilja, saj ti škodujejo žrtvi.

Golob: Privatizacija socialne mreže, tako kot tudi zdravstvene mreže, je pot v pogubo

Potem ko je avstrijska družba SeneCura napovedala prodajo svojih koncesijskih domov za starejše, ob tem pa so se po državi razširile še govorice, da se podjetje umika iz Slovenije, je poslanko SD Bojano Muršič zanimalo, kako bo vlada v prihodnje zagotavljala, da bodo vsi starejši prejeli ustrezno oskrbo. Premierja je tudi vprašala, na kakšen način bi se lahko zmanjšale negativne posledice odločitve prejšnje vlade, ki je podelila veliko število koncesij za izgradnjo domov za starejše, dolgotrajno oskrbo pa je na tak način v veliki meri prepustila zasebnikom.

"Prav na tem področju se žal kaže, da je privatizacija socialne – in tudi zdravstvene – mreže, pot v pogubo. Tudi če zasebniki sprva obljubljajo, da bodo sami prevzeli nase breme, ki bi ga morala nositi država, se pri izvajanju izkaže, da nase prevzemajo predvsem dobičke. Ko pa dobičkov ni, jim je vsako breme odveč. Takrat pozabijo na ljudi in se obnašajo kot poslovneži," ji je odgovoril predsednik vlade.

Izpostavil je, da aktualna vlada od prvega dne dela na krepitvi javnega sistema, tako na področju zdravstva, sociale in oskrbe za starejše. Zakon o dolgotrajni oskrbi je tudi razširil nabor pravic vsakega, ki jih potrebuje, na podlagi zakona pa bo boljša tudi dostopnost do socialne oskrbe starejših.

"Naša dolžnost je, da poskrbimo za vse člane te družbe, še posebej najranljivejše," je dejal in dodal, da aktualna vlada novih koncesij za izgradnjo ni podeljevala, je pa okrepila vlaganje države v modernizacijo, obnovo in izgradnjo novih kapacitet. Opozoril je, da od več kot 1.200 podeljenih mest s koncesijo, jih je bilo realiziranih le 630. "Tako je, ko zaupaš, da bo zasebnik brez kakršnekoli garancije nekaj izpeljal. Realiziral je polovico, ki se mu je izplačala, na preostalo polovico pa je pozabil, vsaj za zdaj," je dejal Golob.

O primeru avstrijske družbe SeneCura pa je povedal, da ima vlada pisno zagotovilo družbe, da se ta ne umika iz Slovenije in da bo izpolnilo vse obveznosti, ki jih je prevzela.