Menu Item
V Gibanju Svoboda imajo pomisleke glede veleposlanikov, ki jih je pred volitvami imenovala Janševa vlada in naj bi v tujino odšli konec avgusta. Ocenjujejo, da je seznam imen odraz velike spolitiziranosti MZZ, in želijo, da bi imenovanja po nastopu nove vlade ponovno pregledali.
Med potezami Janševe vlade, ki bi jih bilo treba po mnenju zmagovalke nedeljskih volitev, stranke Gibanje Svoboda, vzeti pod drobnogled, je tudi imenovanje novih veleposlanikov. Prihodnja levosredinska vlada bo namreč z delom začela predvidoma v prvi polovici junija, konec avgusta pa naj bi v tujino odšlo okoli petnajst veleposlanikov, ki jih je pred volitvami potrdila sedanja vlada. Med njimi je več najtesnejših sodelavcev premierja Janeza Janše in zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki zaupanja prihodnjih vladajočih ne morejo pričakovati.
“Seznam odraža spolitiziranost zunanjega ministrstva, kakršne doslej še ni bilo,” je mogoče slišati v Gibanju Svoboda. V zmagovalki volitev priznavajo, da so med kandidati tudi nekateri diplomati, od katerih je mogoče pričakovati profesionalno delovanje, zaustavili pa bi odhod v tujino tistih, ki doslej potrebne strokovnosti niso pokazali oziroma so bili izbrani zaradi lojalnosti posameznim strankam in politikom. Kot poudarjajo naši sogovorniki iz Gibanja Svoboda, je namreč zaupanje med matično državo in veleposlaniki še kako pomembno – če tega ni, je slabo za državo.
V tujino se selijo Janševi in Logarjevi tesni sodelavci
Kot smo poročali, Janševa vlada na čelo veleposlaništva na Poljskem pošilja državnega sekretarja za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v premierjevem kabinetu, brigadirja Bojana Pograjca. Janšo in Pograjca sicer povezuje tudi dolgoletno prijateljstvo in ljubezen do plezanja.
Med Logarjevimi najtesnejšimi sodelavci na zunanjem ministrstvu sta si imenovanje na veleposlaniško mesto prislužila oba državna sekretarja: Gašper Dovžan naj bi prevzel vodenje diplomatskega predstavništva v Zagrebu, Stanislav Raščan pa veleposlaništva v Bratislavi. Vladno zeleno luč so dobili tudi generalni sekretar MZZ Jožef Drofenik, vodja kabineta ministra Logarja Mihael Zupančič in šef kadrovske službe MZZ Sašo Podlesnik. Drofenik naj bi postal veleposlanik v Haagu, Zupančič v Köbenhavnu, Podlesnik pa v Kairu.
V Gibanju Svoboda je mogoče slišati tudi pomisleke o dosedanjem diplomatskem delu Mihe Ermana, ki so ga vladajoči izbrali za veleposlanika v Teheranu, pa očitke o povsem neustreznih delovnih izkušnjah Tomaža Matjašca, ki se odpravlja na pred kratkim odprto veleposlaništvo v Rigi. Prav tako je slišati vrsto kritik na račun dela Matjaža Longarja. Veleposlanik, ki je blizu NSi, se je po treh letih vodenja diplomatskega predstavništva v Atenah zaželel preseliti na čelo veleposlaništva v Rimu.
Bodoče veleposlanike, ki naj bi torej v tujino odšli konec avgusta, je že potrdil parlamentarni odbor za zunanjo politiko, v katerem imajo prepričljivo večino sedanje vladne stranke in njeni podporniki, nekateri pa naj bi po naših informacijah tudi že dobili agrema države gostiteljice. Kot zadnji bo na potezi Borut Pahor; ukaze o postavitvi veleposlanikov namreč podpiše predsednik republike. V Gibanju Svoboda je zaznati pričakovanje, da Pahor (vsaj) nekaterih predlaganih imen ne bo podpisal. Spomnimo, da je podpis ukazov o postavitvi novih veleposlanikov pred volitvami leta 2008 zavrnil tedanji predsednik republike Danilo Türk, osem let prej pa takratni predsednik države Milan Kučan.
Naj sledi njunemu zgledu in naj prepreči politično kadrovanje tik pred menjavo vlade, so Pahorja pred dvema mesecema pozvali v LMŠ, a je ta odgovoril, da bi bil odlog imenovanja veleposlanikov neutemeljen, da bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje