Gorenjski lovci opozarjajo, da se stanje divjadi slabša: "Nekatere vrste lahko izginejo"

Predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč gorenjskega lovsko-upravljavskega območja Andrej Avsenek je pojasnil, da je živalskih vrst, katerih številčnost se zmanjšuje in vitalnost upada, vsako leto več. Prisotnih je vse več bolezni, nekaterih vrst divjadi pa v posameznih loviščih sploh ni več.

Lani so ob razstavi, ki je ves konec tedna na ogled v Domu Janeza Filipiča v Naklem, posebej opozorili na vse večjo prisotnost šakala, ki ogroža zlasti srnjad, letos pa so med glavnimi razlogi za slabšanje stanja divjih živali izpostavili pritisk ljudi na gozdni prostor in naravo nasploh.

"Gre za mnoge vrste obiska - peš, s psi, nočni obisk z lučkami, pa obisk z motorji, kolesi in štirikolesniki. Ti pritiski so postali tako moteči, da obstaja resna nevarnost, da nam bodo posamezne živalske vrste izginile," je opozoril Avsenek. Med najbolj ogroženimi na Gorenjskem je navedel muflona in kozoroga ter izpostavil vse več bolezni pri gamsih.

Živali nimajo več miru

Posebej je opozoril na množičen pritisk, denimo v času gobarjenja. "Takrat praktično ni kotička na Gorenjskem, na katerega ne bi vsak dan stopila človeška noga. Žival se v takih trenutkih umika in s tem izgublja energijo, je pod stresom, pada ji vitalnost," je pojasnil.

Dodal je, da tudi v nočnem času živali nimajo več miru. "Lovci razumemo, da je današnji tempo življenja tak, da so ljudje cele dneve v službi in se potem na sprehod s svojimi ljubljenčki in na rekreacijo odpravljajo tudi v nočnih urah. Vendar se morajo zavedati, kaj s tem povzročajo," je dejal.

Med rešitvami vidi vzpostavitev regulative, kje in kdaj bi se lahko gibali, torej da se ne bi gibali po brezpotjih, temveč po legalnih poteh in v določenih terminih. Takšne omejitve v mirnih conah že vzpostavlja Triglavski narodni park. Sicer se lahko zgodi, da se bomo lahko gibali le še po degradiranih območjih brez živalskega sveta, meni Avsenek.

Predvsem pa bi bilo po njegovem mnenju treba vzpostaviti oster naravovarstveni nadzor in zagotoviti spoštovanje vsaj tistih pravil, ki so v veljavi. Novela zakona o ohranjanju narave je zaostrila sankcije za vožnjo v naravnem okolju, a je glavna težava nadzor.

Petarde so za divje živali nekaj strahovitega

Na posvetu o implementaciji novih podzakonskih aktov bo Avsenek pozval gorenjske lovce, da bi v prihajajočem spomladanskem času v sodelovanju s policijo in inšpekcijami izvedli akcije vsaj za zmanjšanje pritiska motoriziranih obiskovalcev.

Vožnja v naravnem okolju ne vznemirja le živali, temveč prinaša tudi degradacijo okolja, je opozoril. "Na posameznih območjih gre celo za uničevanje okolja, kar je seveda kaznivo dejanje. Če se bodo ti pritiski še nadaljevali, bomo lovci začeli podajati tudi kazenske ovadbe," je napovedal.

Antonieta Gasser iz Lovske družine Jesenice je opozorila tudi na problematiko uporabe petard. Njihova lovska družina je izdala zloženko, v kateri ljudi poziva, naj se uporabi petard odpovejo. Kot je pojasnila, so petarde za divje živali nekaj strahovitega. Takšnih pokov niso vajene, tudi lovci pri svoji dejavnosti uporabljajo dušilce.

Morda se bo nekoč glede tega kaj zakonsko rešilo, zaenkrat pa jim, kot je dejala Gasser, ne ostane drugega kot osveščati in delati z ljudmi, zlasti mladimi. Ne opozarjajo jih le glede uporabe petard, pač pa jih prosijo tudi, naj se ob obisku narave držijo začrtanih poti in normalnih ur.