Menu Item
Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) je v lanskem letu zabeležila manj intervencij zaradi nesreč v gorah kot leto pred tem. "Številne preventivne aktivnosti GRZS, drugih organizacij in institucij ter objave medijev kažejo rezultate“, so zapisali z zmernim optimizmom, a hkrati poudarili, da dela še zdaleč ni konec. "Zavedamo se, da je v gorah vedno več ljudi, zato cilj ostaja nespremenjen; da število nesreč v gorah narašča počasneje kot število obiskovalcev gora," so še poudarili.
V lanskem letu so v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) zabeležili 633 intervencij zaradi nesreč v gorah, medtem ko so v letu 2023 zabeležili 687 reševanj, kar je za 54 manj.
Kot so ob tem zapisali na GRZS, tako številne preventivne aktivnosti – tako gorske reševalne zveze kot tudi drugih organizacij in medijev – očitno kažejo rezultate. “A dela še zdaleč ni konec,” so ob tem zapisali in dodali, da se zavedajo, da je v gorah vedno več ljudi, zato cilj ostaja nespremenjen, tj. da število nesreč v gorah narašča počasneje kot število obiskovalcev gora.
Po podatkih GRZS je v lanskem letu najpogostejši razlog za nesreče še vedno predstavljal zdrs, kar 25 odstotkov, medtem ko se je 24 odstotkov nesreč pripetilo zaradi nepoznavanja terena. S 17 odstotki med pogoste razloge spada tudi telesna nepripravljenost.
Na GRZS jih skrbi podatek, da je pogost vzrok tudi neustrezna tehnična ali osebna oprema ob odhodu v gore, kar predstavlja 22-odsotni delež.
Glede na aktivnosti v gorah, pri katerih so morali reševalci najpogosteje ukrepati, je 58 odstotkov nesreč nastalo pri hoji po označenih poteh, deset odstotkov pa pri skrenitvi z ustaljene poti. Plezanje predstavlja šest odstotkov nesreč, sedem odstotkov jih je povezanih z aktivnostmi v zraku. So pa v primerjavi z letom 2023 zabeležili upad nesreč pri turnem smučanju, kar pripisujejo manjši količini snega kot v preteklih letih.
Najpogosteje reševali Nemce
Za 15 odstotkov se je v lanskem letu v primerjavi z letom 2023 med ponesrečenci zmanjšal delež tujcev. 289 rešenih tujih državljanov v letu 2024 v primerjavi s številko 335 leto prej.
Med rešenimi so najpogosteje državljani Nemčije, sledijo Čehi, Nizozemci, Poljaki in Belgijci. Gre predvsem za obiskovalce iz držav, kjer so gore manj pogoste ali manj zahtevne, kar lahko tudi vodi v podcenjevanje slovenskega gorskega sveta, so zapisali na GRZS.
So pa v lanskem letu zabeležili 37 nesreč s smrtnim izidom, kar je več kot leto prej, ko so jih zabeležili 28. “Ta podatek nas boleče opominja, da gore so nevarne in da reševalci, kljub vsem prizadevanjem, nismo vsemogočni.,” so zapisali. Na gorski reševalni zvezi ob tem izpostavljajo, da s skrbno preventivo, načrtovanjem poti in natančnim spremljanjem vremenskih razmer prispevamo k temu, da je smrtnih izidov čim manj.
“Statistika leta 2024 nas uči, da so izboljšave možne, vendar zahtevajo vztrajnost in kontinuirano delo. Verjamemo, da je letošnje zmanjšanje skupnega števila nesreč vsaj deloma posledica celoletnega ozaveščanja in preventivnih aktivnosti, ki jih izvajajo številne organizacije po vsej Sloveniji,” so ob tem še sklenili na GRZS.
Dodali so, da bodo gore vselej ostale zahtevne, a z odgovornim obiskom in spoštovanjem do narave tudi varnejše. “Izbirati moramo ture, ki ustrezajo našim sposobnostim, in poskrbeti za primerno opremo. Na koncu si vsi želimo, da bi bili spomini na obisk gora lepi in kar je najpomembnejše, obisk varen za vsakogar,” so zaključili.
Uspehi partnerstva Varno v gore
Partnerji kampanje Varno v gore so se na posvetu minuli teden strinjali, da je njihova kampanja s poudarkom na večji ozaveščenosti in preventivnih aktivnostih za pohodnike uspešno pripomogla k zmanjšanju števila nesreč.
Slovenska turistična organizacija, združenje Slovenia Outdoor, policija, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Združenje gorskih vodnikov Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Agencija RS za okolje ter Skupnost Julijske Alpe so namreč leta 2023 sklenile neformalno partnerstvo v želji po izboljšanju varnostne situacije v slovenskih gorah.
O analizi preteklega leta in nadgradnji partnerstva Varno v gore so partnerji razpravljali na posvetu v okviru sejma Alpe-Adria. Kot so pojasnili, so v sklopu sodelovanja na turistični zvezi v lanskem letu nadgradili spletno stran Varno v gore na portalu slovenia.info v sedem jezikov.
Po besedah vodje portala Aleksandre Jerebic Topolovec je imel portal lani okoli 25.000 ogledov, nagovarjali pa so predvsem domače in tuje turiste, ki obiskujejo slovenske gore. Okrepili so tudi prisotnost na družbenih omrežjih in oblikovali grafiko Varno v gore, ki so jo posredovali širši turistični skupnosti.
Vsi sodelujoči na razpravi so izpostavili predvsem uskladitev enotne javne komunikacije vključenih deležnikov, tako preko medijev kot lastnih kanalov. Pri tem je direktor združenja Slovenia Outdoor Matej Kandare poudaril enotno pojmovanje planinskih izrazov ter skupno določitev kredibilnih virov informacij, kot je Arso za vremensko napoved in aplikaciji maPZS in Slovenia Outdoor za načrtovanje poti v gore.
Vsi so se strinjali, da je treba večji poudarek dati izobraževanju širše turistične skupnosti, saj menijo, da je treba najprej izobraziti tiste, ki predstavljajo prvi stik za turiste.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje