Menu Item
Po nekaterih nesoglasjih in različnih interpretacijah o gradnji južne blejske obvoznice so se glavni akterji - župan Bleda, ministrica za infrastrukturo, lastnik enega od še neprodanih zemljišč in njegov odvetnik - soočili pred novinarskimi kamerami.
Bled se že leta utaplja v prometu, gradnja južne razbremenilne ceste – tako imenovane južne obvoznice – pa teče počasi. Pri koncu je prva od štirih faz, katere gradnja se je zavlekla zaradi avgustovske ujme. Gre sicer za projekt z dolgo brado. Prvi načrti so bili odobreni že leta 1937, prvi akti sprejeti 1969, direkcija za infrastrukturo pa projekt vodi od leta 1996.
A že tako napeto ozračje ob (pre)počasni gradnji sta še dodatno zaostrili dve sporočili. Prvega so poslali z občine Bled, v katerem so zapisali, da se projekt, ki je nujen tako za občino kot tudi širše, vleče že desetletja. Na ta ogenj pa so olje za tem sredi avgusta prilili na ministrstvu za infrastrukturo. Poudarili so, da je v projekt vpletenih več dejavnikov, zato “kazanje s prstom /…/ ni prava pot za iskanje rešitev”.
Nekateri so ta zapis brali tudi kot neposreden napad na blejsko občino in njenega župana. Antonu Mežanu so očitali pasivnost. Na občini, kjer menijo, da kazanje s prstom ni primerno, so zato danes sklicali novinarsko konferenco. “Kategorično zanikam, da bi premalo storil oziroma da nisem storil vsega, kar je v moji moči za pospešitev vseh postopkov pri izgradnji južne razbremenilne ceste,” je uvodoma dejal Mežan.
“Če prideš na Bled enkrat kot turist ali novinar, potem še nekako gre. Če pridejo delegacije z modrimi in rdečimi lučmi, tudi nekako gre. Ko pa se občanke in občani vsakodnevno vozijo z Bleda in nazaj na Bled, takrat, verjemite, ne gre več,” je dejal župan.
Ministrica: Denar ni ovira
Poudaril je, da je bil pri iskanju rešitev in za pospešitev del zelo aktiven, po lastni oceni pa je za gradnjo obvoznice “storil mnogo”. Med drugim se je dvakrat sestal z ekipo na ministrstvu, večkrat pa tudi s predstavniki direkcije za infrastrukturo. Tam so mu še lani, tako župan, večkrat ponovili, da za gradnjo 2. faze projekta ni na voljo financ, zato niso mogli storiti “ničesar, dokler politika ne zagotovi denarja”.
“Brez južne razbremenilne ceste se nam bo vse skupaj sesulo,” je bil oster župan. “Normalnega življenja tukaj ni več. Ker za vse tiste, ki se vozijo izven naše občine, zadeva ni več vzdržna,” je dejal. Zaradi tega se vedno več ljudi odseljuje. Zastoji namreč vplivajo na njihov prosti čas, zaposlitve, pa tudi na funkcioniranje ostale kritične infrastrukture, denimo prevoz interventnih vozil.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se je prav tako udeležila tiskovne konference, je dejala, da denarja v tistem obdobju ni bilo na voljo zaradi lanskih avgustovskih poplav. “Nismo vedeli, ali bomo projekte, ki so že začeti, lahko nadaljevali. Že nekaj mesecev županu razlagamo, da je denar zagotovljen. In če je pri marsikaterem drugem projektu denar ovira, da se ne premakne, pri tem ni. Denar je zagotovljen danes in je v predlogu proračuna. Denar ni ovira,” je potrdila ministrica.
Zapleta pa se z zemljišči …
Bratušek je pozvala k čimprejšnjemu sprejemu dogovora o odkupu zemljišč in služnostni poti. Uvodoma je zavrnila nekatere navedbe, da se gradnja obvoznice začasno ustavlja. “To seveda absolutno ne drži,” je dejala. Bratušek je pojasnila, da navedbe v sredi avgusta objavljenem sporočilu še vedno držijo “od prve do zadnje črke”. V zapisu po njenem ni zapisano, da je bil župan v projekt premalo vpet. Je pa izpostavila, da v lokalnih projektih zelo veliko vlogo igrajo župani, ki se lahko z občani dogovorijo o izvedbi določenih projektov.
2. faze po njenih navedbah ne morejo začeti, saj še nimajo pridobljenih vseh zemljišč – teh je bilo skupno 192, problematične so po ministričinih besedah preostale tri. Z lastniki teh zemljišč direkciji ni uspelo doseči dogovora, zato so se lotili postopka razlastninjenja. “Mi se mimo zakona ne moremo dogovarjati o stvareh,” pravi Bratušek.
Do zdaj so naredili že dve cenitvi zemljišč, zdaj bodo, če se jim bo z lastniki uspelo dogovoriti, opravili še tretje cenitve. “Odstopanja od tega niso mogoča,” je dejala. Zaradi zahtev lastnikov so opravili novelacijo projektne dokumentacije. Ko bo ta opravljena, bodo skušali pridobiti gradbeno dovoljenje in nadaljevali gradnjo 2. faze. Z njo bi lahko začeli prihodnje leto.
Lastniki zgroženi: Mi ne zaviramo razvoja
Mežan je potrdil, da lastnika zemljišč, pri katerih se zapleta, pozna, ob tem pa zavrnil, da bi z njimi sodeloval iz osebnih koristi. Zavrnil je tudi očitke tistih, ki pravijo, da je z njimi premalo sodeloval. Z eno družino komunikacija, po tem, ko jih je dvakrat kontaktiral osebno, zdaj poteka le še prek odvetnikov, z drugo družino pa se je večkrat pogovarjal in so iskali rešitve, tudi v okviru občinskega prostorskega načrta. “Mislim, da smo bili tukaj vedno konstruktivni, nikoli nismo šli z nikomer ’na nož’ oziroma da bi zaostrovali stvari,” je dejal.
Odvetnik omenjenih lastnikov zemljišč Marjan Feguš je dejal, da so zgroženi nad dikcijo, da štirje lastniki, ki ne prodajo svojih zemljišč, zavirajo razvoj. Poudaril je, da dve družini že od leta 2012 sodelujeta v zaskrbljenosti, kakšna bodo njihova življenja, če bo projekt realiziran. “Zato postavljata vprašanja v upanju, da bodo prišli do ustreznih odgovorov,” je dejal.
Primera po njegovem izstopata, saj sta obe družini vezani na turistični posel. Trasa bi namreč potekala neposredno ob turističnih nastanitvah. “Zagotavljamo, da ti dve družini nista nobeni zaviralki razvoja in posla, ampak da je edino, kar pričakujeta, to, da se jima v kriteriju pravičnosti odmeri tisto, kar jima gre,” je še poudaril.
Solastnika enega od zemljišč Mitjo Goljo žalosti, da je treba zadevo javno pojasnjevati, a meni, da se je ustvarilo napačno razumevanje situacije. Kot pojasnjuje, se niso pritožili na izdajo gradbenega dovoljenja, zatorej so dela v 1. fazi lahko stekla, a v zameno so dobili velik hrup gradbenih strojev. Zaradi tega so podali prijavo na policijo, ki jim je odgovorila, da za to področje ni pristojna, prav tako naj ne bi bilo pristojno občinsko redarstvo. Pozvali so jih, naj pošljejo pisno prijavo. “Od tega je minilo 11 mesecev in se ni zgodilo nič,” je dejal.
“Nam se je sesuvalo življenje,” je dejal. Poleg tega so se zaradi tresljajev zgodile tudi poškodbe na objektih. Ker je bilo glasno že v 1. fazi, ko so dela potekala okoli 30 metrov stran od objektov, jih zdaj skrbi, kako bo, ko bodo gradili le pet metrov stran.
In kakšne so njihove zahteve? Želijo si plačila zemljišča, dogovor, kako bo potekala nadaljnja gradnja, kako bodo izvedli protihrupne ukrepe in kdaj bodo sanirali poškodovano stavbo. “Mi smo ponižani z druge strani, utrujeni od pogovorov, pritiskov in groženj. Danes smo dobili še eno grožnjo. Želimo si dogovora,” je dejal in svojo željo po dogovoru naslovil tudi na ministrico.
Ta je zagotovila, da so monitoring na hiši že opravili. “Osnovne podatke imamo. In ugotovilo se bo, če bo nastala dodatna škoda, kaj je šlo narobe. To ni nobena ovira, toda ne moremo vnaprej obljubljati določenih stvari,” je dejala Bratušek, ob čemer pa je dodala, da so infrastrukturni projekti “na žalost” povezani tudi s hrupom.
A ne le zemljišča – dileme tudi glede predvidene trase
Blejski župan se je ob tem obregnil tudi ob traso obvoznice. Meni namreč, da bi bila primernejša lokacija za razbremenilno cesto v 3. fazi po drugi strani hriba Kozarca, s čimer ne bi razdelili vasi Mlino. A poudarja, da je za spremembo 3. faze zgolj ob pogoju, da to ne bi podaljšalo časa gradnje. Ker je bil posvarjen, da bi v tem primeru gradnja lahko povsem zastala, je potrdil gradnjo zdaj predvidene trase.
Moralno podporo so Bledu podali tudi na bohinjski strani. Župan Jože Sodja je dejal, da je južna obvoznica za Bohinj “zelo pomembna”. To so namreč ceste, ki njihove prebivalce vodijo v šole, službe in trgovine. “Dogaja se nam, da avtobusi zamujajo več kot uro ali pa celo ostanejo na Bledu,” je dejal.
Mladi po njegovih navedbah zato stanovanja iščejo izven bohinjske občine. Ljudje, ki delajo denimo v Ljubljani, za vrnitev v Bohinj zaradi velikih gneč potrebujejo tudi več kot dve uri. S tem pa izgubljajo tudi gospodarski potencial, saj podjetja svojih sedežev ne postavljajo več v njihovi občini. “Ljudje so že obupali nad južno obvoznico, jaz še nisem,” je dejal Sodja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje