Gradnja hitre ceste se po več kot štirih desetletjih od prvih zamisli začenja tudi na Koroškem. V Podgorju pri Slovenj Gradcu je kralj Matjaž simbolično zasadil prvo lopato za gradnjo na odseku Jenina, ki je del tretje razvojne osi. "Nikoli več ne smemo dovoliti, da bi bila Koroška zapostavljena zaradi geografske odmaknjenosti," je dejal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

V Podgorju pri Slovenj Gradcu so simbolično zasadili prvo lopato za gradnjo na sklopu Jenina, ki je del tretje razvojne osi. To čast je imel kar kralj Matjaž.

Slovesnosti se je kot slavnostni govornik udeležil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, tam pa sta bila tudi minister za delo Janez Cigler Kralj in poslanec iz vrst SD Jani Prednik, ki prihajata iz Koroške.

Čaka nas zahtevna jesen: nalezljivost delta različice primerljiva z noricami

Koronavirus

24. Avg 2021 0

Koronavirus

24. Avg 2021 0

Maturantski izlet: policija na domu predstavnika Collegium Mondiala

Koronavirus

23. Avg 2021 2

Koronavirus

23. Avg 2021 2

Zbrane je nagovoril šef Darsa Valentin Hajdinjak, ki je dejal, da so Korošci in Korošice na začetek gradnje čakali predolgo. “Delovne ekipe bodo v to zemljino zagrizle s polno paro, saj morajo projekt končati v 30 mesecih. Veseli me, da je to že drugi odsek tretje razvojne osi, na katerem se bo začela gradnja.”

Projekt gradnje tretje razvojne osi je Hajdinjak označil za zelo zahteven in obsežen, a podal zavezo, da ga končajo v roku, in sicer do konca leta 2027. Ocenil je, da bi lahko proti koncu gradnje odseka Jenina začeli tudi gradnjo na “severnem delu severnega dela osi”, to pomeni vse do slovensko-avstrijske meje (Dravograda in Holmca).

Aleš Uršej/Bobo

Aleš Uršej/Bobo

Aleš Uršej/Bobo

Tudi Vrtovec je poudaril, da so prebivalci koroške regije na začetek gradnje čakali predolgo. “Tretja razvojna os ima z namenom v imenu besedo ‘razvojna’. Prinesla bo večjo gospodarsko rast, možnost za razvoj gospodarstva v regiji, večje možnosti za zaposlitev v regiji … Povečala se bo pretočnost, skrajšali se bodo potovalni časi. Nikoli več ne smemo dovoliti, da bi bila Koroška zapostavljena zaradi svoje geografske odmaknjenosti. /…/ Zakaj bi dopustili, da bi se ljudje iz teh prelepih krajev izseljevali?”

Poudaril je, da ne gre le za povezljivost Koroške s preostankom Slovenije, temveč tudi za Belo krajino, kjer se dela še niso začela. “Ne bom privolil v nagajanja in iskanja parcialnih interesov. Umika z moje strani in strani Darsa ne bo,” je sporočil Vrtovec.

Več kot 15 let prizadevanj

Dela na sklopu Jenina obsegajo gradnjo 1,15 kilometra hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela. Za pogodbeno vrednost 37,38 milijona evrov jih bo izvedel konzorcij gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, pogodbeni rok za končanje del pa je 30 mesecev.

Zamisli o gradnji hitre ceste proti Koroški so stare več kot štiri desetletja, Korošci pa si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 16 let. Še posebej je bila v prizadevanjih aktivna in uspešna julija 2014 ustanovljena Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, ki jo je koordiniral Aljaž Verhovnik, sicer tudi podžupan občine Ravne na Koroškem.

“Ponosen sem, da smo bili edina civilna iniciativa, ki smo se vseskozi zavzemali za tretjo razvojno os. Mladi so se samodejno organizirali in zavzemali za svojo regijo. Na Koroškem je prisoten izjemen beg možganov, prihodnje generacije pa bodo lahko uživale sadove doseženega,” je dejal Verhovnik, ki pa si ne želi lastiti zaslug. “Prihaja do menjave generacij, za nami prihajajo mlajši, ki se bodo lotevali novih projektov. Mi pa smo tega vzeli za svojega, ga ponotranjili, zato bomo dogajanje okoli njega spremljali še naprej.”

Kot poseben projekt je iniciativo ustanovil Mladinski svet Ravne na Koroškem, iniciativa je v sedmih letih oziroma 2.599 dneh delovanja izvedla številne, tudi inovativne akcije v podporo prizadevanjem za začetek gradnje, z začetkom gradnje ceste pa se projekt delovanja iniciative izteka. Akterji mladinske iniciative bodo ves vsebinski material iniciative predali Koroškemu pokrajinskemu muzeju, napovedujejo pa tudi izid knjižnega zapisa o delovanju iniciative.