Menu Item
Slovenija je po ugotovitvah Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) zadovoljivo izpolnila tretjino priporočil iz leta 2017. Na danes objavljeno oceno Greca pa so se odzvali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije. Po njihovem mnenju Slovenija ni dovolj zavzeto pristopila k izpolnitvi preteklih priporočil. Poleg tega upajo, da poročilo ne bo ostalo neopaženo pri prizadevanjih slovenskih oblasti na področju preprečevanja korupcije.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ocenjuje, da Slovenija ni dovolj zavzeto pristopila k izpolnitvi priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco). Upajo, da tokratno poročilo Greca “ne bo ostalo neopaženo pri prizadevanjih slovenskih oblasti na področju preprečevanja korupcije”. Greco je namreč v poročilu o Sloveniji, v katerem ocenjuje napredek države pri uresničevanju priporočil za preprečevanje korupcije iz leta 2017, ocenil, da je Slovenija sprejela nekatere izboljšave, še vedno pa ni načrta integritete za vlado in spremljanja nasprotja interesov.
Glede na to, da je od sprejema ocenjevalnega poročila in priporočil Greca minilo že več kot pet let, v KPK ocenjujejo, da Slovenija ni dovolj zavzeto pristopila k izpolnitvi priporočil, ki izhajajo iz njenih mednarodnih obveznosti. Kot so za STA zapisali v odzivu na poročilo, je Greco s priporočili naslovil tiste manke v slovenskem protikorupcijskem prostoru, ki jih tudi sicer na KPK redno izpostavljajo.
“(Pre)počasen napredek na tem področju je zagotovo tudi nekaj, kar vpliva na percepcijo korupcije kot odraz stanja na področju boja s korupcijo v Sloveniji,” so zapisali na KPK. Dodali so, da Slovenija na lestvici merjenja zaznave korupcije v zadnjih letih počasi pada, države, ki so včasih za nami zaostajale, pa nas dohitevajo ali celo prehitevajo.
V KPK upajo, da bomo v obdobju do decembra 2023, ko mora Slovenija ponovno poročati Grecu, “naredili vidnejše korake v smeri, h kateri smo se zavezali ne le ob prevzemu mednarodnih obveznosti na področju preprečevanja korupcije, ampak že s samo slovensko protikorupcijsko zakonodajo ter h kateri se vsakokratna vlada zaveže v času pred volitvami”. “Učinkoviti bomo le, ko bomo vsi opravljali svoje pristojnosti in ko bodo odgovorni upoštevali naše ugotovitve in priporočila,” so še poudarili.
Greco je v prejšnji oceni, izdani leta 2021, ugotovil, da naša država ni zadovoljivo uresničila nobenega od 15 priporočil. Delno je uresničila le eno priporočilo, 14 pa jih je ostalo neuresničenih. V tokratnem drugem poročilu Greco ugotavlja, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila pet od petnajstih priporočil, šest jih je izpolnila delno, štiri pa ostajajo neizpolnjena.
Po ugotovitvah Greca je država dosegla določen napredek glede najvišjih nosilcev izvršilne veje oblasti, in sicer s spremembami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pri tem kot pozitivna ocenjuje prizadevanja za povečanje ozaveščenosti o zadevah, povezanih z integriteto, krepitev predpisov o omejitvah po koncu zaposlitve in lobiranju, razširitev obsega prijav tako, da ob nesorazmernem povečanju premoženja vključujejo zakonske partnerje in vzdrževane družinske člane, ter objavo prijav premoženjskega stanja in kršitev.
“Slovenija potrebuje načrt integritete za vlado”
Greco ocenjuje, da bodo potrebna še precejšnja nadaljnja prizadevanja, da se sprejme poseben načrt integritete za vlado ter operativni sistem za obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, kar sicer vidi kot največjo pomanjkljivost dosedanjega uresničevanja priporočil.
Pri organih odkrivanja in pregona je Greco do zdaj zaznal le nekatera omejena prizadevanja za izboljšanje stanja. Med drugim v poročilu izpostavlja, da so bile sprejete spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji za izboljšanje obvladovanja tveganj z nadaljnjo krepitvijo zbiranja obveščevalnih podatkov za ugotavljanje težav, povezanih s korupcijo. Vzpostavljen je bil tudi sistem za poročanje, evidentiranje in spremljanje dopolnilnega dela.
Razvoj obvladovanja nasprotij interesov z mehanizmi svetovanja, spremljanja in skladnosti (med zaposlitvijo in po njej) pa je po ugotovitvah Greca še v začetni fazi. Še vedno tudi ni doseženega dovolj napredka pri zagotavljanju, da so postopki napredovanja v policiji, vključno z najvišjimi uradniki, pošteni, zasluženi in pregledni, je mogoče prebrati v poročilu.
Po oceni Greca je država zadovoljivo izpolnila priporočila glede zagotovitve zadostnega števila kadra in finančnih sredstev Komisiji za preprečevanje korupcije, kot delno izpolnjeno vidi priporočilo glede sledenja lobističnim stikom z nosilci izvršilne oblasti, kot neizpolnjeno pa priporočilo, naj se oblikujejo organizacijska strategija in prakse za izboljšanje obvladovanja nasprotja interesov v policiji.
Glede na navedeno Greco ugotavlja, da Slovenija na splošno ni v zadostni meri izpolnila danih priporočil, zato je državo pozval, da čim prej, najpozneje pa do 31. decembra letos, predloži poročilo o doseženem napredku pri izpolnjevanju še desetih priporočil, za katera Greco ocenjuje, da ostajajo neizpolnjena ali le delno izpolnjena.
Ministrstvo za pravosodje: Napredek pri implementaciji očiten
Na pravosodnem ministrstvu ugotavljajo, da so njihove aktivnosti na področju priprave novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in nov zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je začel veljati nedavno, ocenjevalci ocenili kot dobre in ugotovili, da se z njimi dosega namen priporočil, ki je izboljšanje delovanja mehanizmov za preprečevanje korupcije v Sloveniji.
“Zavedamo se, da nas čaka še nekaj dela na področju uresničitve preostalih priporočil pa tudi uveljavitev vseh novosti v praksi, pri čemer pa ministrstvo za pravosodje odlično sodeluje s KPK, ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za notranje zadeve, ki so nosilci nekaterih še neizvedenih priporočil,” so dodali.
Ministrstvo za notranje zadeve je zatrdilo, da spoštujejo priporočila Greca in si jih prizadevajo uresničiti v okviru veljavne zakonodaje. V policiji si prizadevajo v svoje vrste pridobiti posameznike z visoko stopnjo integritete, poštenosti, etičnosti in strokovnosti, poudarjajo. V svojih postopkih zagotavljajo takšne kadrovske postopke, ki onemogočajo, da bi bili kandidati izpostavljeni različnim neugodnostim pri kadrovanju v policijo.
Sistem zaposlovanja, napredovanja in upokojevanja policistov in drugih zaposlenih v policiji ne sme biti samovoljen, ampak mora temeljiti na poštenosti, odprtosti, usposobljenosti in dosežkih. “Opisane cilje bomo dosegli s spremembo postopka imenovanja generalnega direktorja policije in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada kot tudi z uveljavitvijo kariernega sistema v policiji,” so zapisali.
Bolj kritični so v Transparency International Slovenija, ki jih ocena Greca ni presenetila. “Za preprečevanje korupcije so potrebni konkretnejši koraki na najvišjih ravneh izvršilne oblasti,” menijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!