Menu Item
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace opozarjajo, da je uporaba zasebnih letal kljub škodljivim vplivom na okolje v porastu. Raziskava je pokazala, da se je močno povečalo tudi številno zasebnih letov iz Slovenije.
Kot so ta teden sporočili iz Greenpeace Slovenija, je bilo lani 55 odstotkov vseh letov z zasebnimi letali v Evropi opravljenih na razdalji, krajši od 750 kilometrov.
“Ta potovanja bi torej zlahka opravili z vlakom ali trajektom,” so prepričani.
“Zasebna letala in izpusti iz zasebnih letal trenutno v EU niso regulirani in so izključeni iz evropske zakonodaje, ki naj bi obravnavala izpuste toplogrednih plinov, čeprav so najbolj onesnažujoča, najbolj potratna in nepravična oblika prevoza na potnika in kilometer,” so zapisali.
Zasebna letala, ki bi jih morali po njihovem prepričanju prepovedati, povzročijo od petkrat do 14-krat več izpustov ogljikovega dioksida na potnika kot povprečno komercialno letalo in 50-krat več kot vlaki, so opozorili.
“Leta 2018 je 50 odstotkov vseh izpustov iz letalstva povzročil le en odstotek svetovnega prebivalstva. Medtem pa 80 odstotkov ljudi na svetu še nikoli ni letelo in nosi težo podnebne krize,” so navedli.
O okrevanju letalstva, ki je bilo ob pandemiji covida-19 eno najbolj prizadetih gospodarskih panog, smo na N1 pred časom podrobneje pisali.
Pred pandemijo sta največ skrbi povzročala gneča na nebu in občutno naraščanje izpustov toplogrednih plinov iz letalstva, po normalizaciji stanja pa so si prizadevali le za vrnitev v stanje pred pandemijo, pomagali pa so si tudi z okoljskimi “norostmi”.
Velik porast v letu 2022
Število zasebnih letov iz Slovenije se je z 244 letov v letu 2020 po podatkih Greenpeacea povečalo na 1267 letov v letu 2022, izpusti ogljikovega dioksida pa so se povečali s 548 ton v letu 2020 na 3802 toni leta 2022.
Najbolj uporabljeno letališče za zasebne polete v tem časovnem obdobju je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, s katerega je lani odletelo 949 zasebnih letal. Najpogosteje uporabljena linija je bila leta 2020 Maribor-Friedrichshafen, v letih 2021 in 2022 pa Ljubljana-Beograd. Med povezavami, na katerih so v obravnavanem obdobju opravili najmanj deset letov letno, je bila najkrajša tista med Mariborom in Gradcem.
“Milijoni ljudi po vsem svetu se soočajo s posledicami podnebne krize. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov so prisiljeni zapuščati svoje domove, medtem pa manjšina najbogatejših porablja gorivo, kot da jutri ne obstaja – zgolj za svoj osebni užitek in dobiček. Kot družba se moramo znebiti zastarelih, netrajnostnih in nepravičnih načinov delovanja,” je izsledke raziskave komentirala Sara Kosirnik iz slovenske podružnice Greenpeacea.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!