Menu Item
Ne le poplave, na številnih območjih Slovenije prebivalce ogrožajo tudi zemeljski plazovi. Direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec je za N1 pojasnil, da konkretnega vpogleda v obseg nevarnosti plazenja še nimajo, je pa stanje po njegovih besedah "do zdaj še nevideno". Plazenje najbolj ogroža strma območja, ki so močno namočena, ter območja, ki imajo že znano zgodovino plazenja. "Tokrat so mogoče nekoliko bolj izpostavljena tudi območja, kjer so hudourniki in visoka voda spodjedli oporo, tako da se je pravzaprav spremenil kar sam relief," je opisal.
Zgodovinska vremenska ujma je v Sloveniji sprožila več plazov, zaradi nevarnosti plazenja so pristojni prebivalce številnih naselij tudi evakuirali in tako preprečili morebitno dodatno katastrofo.
Direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec je za N1 pojasnil, da imajo na zavodu za zdaj le splošen vpogled v stanje na terenu. O konkretnih številkah plazov in območij, ki so jih najbolj prizadeli, ni mogel govoriti, saj standardna obveščanja, ki so običajno v navadi, še niso stekla. Za zdaj so prioriteta interventne sanacije.
“Kakovostnega vpogleda za zdaj še nimamo, je pa stanje do zdaj še nevideno,” je opisal in ponazoril, da je na informacijskem sistemu civilne zaščite “vse rdeče”.
Da bi videli, na katerih območjih so potrebne ali potekajo intervencije, lahko prebivalci obiščejo aplikacijo Spin. Ta prikazuje pojave, ki so jih zaradi potrebe po intervenciji občine sporočile civilni zaščiti.
Ponekod se je spremenil kar sam relief
Po besedah direktorja geološkega zavoda dr. Miloša Bavca je območja, ki jim v tem trenutku preti plazenje, še zelo težko določiti. “Zaradi tokratne ujme sta v težavah namreč skoraj dve tretjini Slovenije,” je opisal. “Gre pa v glavnem za tista območja, ki so močno namočena, tista, ki imajo močan relief, se pravi strmine, pa tudi tista območja, ki imajo že znano zgodovino plazenja,” je opisal.
“Tokrat so mogoče nekoliko bolj izpostavljena tudi območja, kjer so hudourniki in visoka voda spodjedli oporo, tako da se je pravzaprav spremenil kar sam relief. Takšnih pojavov je po Sloveniji trenutno kar nekaj.”
Med konkretnejšimi območji, ki jim grozi tudi plazenje, je izpostavil osrednjo Slovenijo in Polhograjske hribe, Koroško in Zgornjo Savinjsko – “območja, ki jim zaenkrat sledimo v medijih, so ta trenutek najbolj problematična”.
Po njegovih besedah takšnega obsega plazenja v njegovi generaciji še niso doživeli. “Je pa res, da nastajajo plazovi na mestih, kjer so vsaj do določene mere in z določenim nivojem verjetnosti pričakovani,” je dodal.
Za oglede terena se obrnite na civilno zaščito
Direktor geološkega zavoda dr. Bavec je opisal, da se na geološki zavod za ogled terena in posameznih – tudi manjših – primerov škod že obračajo številni posamezniki.
“Ta trenutek se na te prošnje še ne moremo odzivati, saj prioritete trenutno koordinira in določa civilna zaščita,” je izpostavil in državljanom predlagal, naj se obrnejo na slednjo. Civilna zaščita bo potem določila vrstni red ukrepanja glede na pomembnost posameznega primera. “Seveda se vsakemu posamezniku zdi, da je njegov primer najpomembnejši, a le operativci interventnih skupin imajo ta trenutek širši vpogled na širšem območju, zato predlagam, da se obrnejo nanje.”
Po katerih znakih lahko prepoznamo prihajajoči plaz?
Na območjih, ki so izpostavljena zemeljskim plazovom, bodite pozorni na znake, kot so:
- nagubanost zemljišča,
- posedanje,
- večja namočenost,
- razpoke in premiki na zemljišču,
- nagnjeno drevje ali električni drogovi,
- nagibanje ograj in podpornih zidov,
- razpoke na stavbi,
- nenavadni zvoki (npr. pokanje dreves) ter drugi zamolkli zvoki, katerih glasnost počasi narašča.
Če opazite takšne znake, o tem obvestite Center za obveščanje na telefonsko številko 112 in nemudoma zapustite nevarno območje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!