"Razočarani smo." S temi besedami je Vesna Nahtigal, direktorica GZS za industrijsko politiko, komentirala vladni paket pomoči za blaženje posledic visokih cen energentov za gospodarstvo.
Vesna Nahtigal pravi, da so z vlado sicer dobro sodelovali pri pripravi ukrepov, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ima svojega predstavnika v tako imenovani krizni skupini. A končni izplen je pod pričakovanji.
“V začetku novembra smo dobili okvir in sheme, kako se bodo pomoči delile, ter oceno, da bo cena za gospodarstvo med 150 in 250 evrov za megavatno uro (MWh). Ko je vlada pred dvema tednoma rekla, da naj začnemo pridobivati ponudbe, pa so bile cene za okoli 150 evrov na MWh višje,” razlaga Nahtigal. “To bistveno spremeni sliko.”
Nahtigal je dejala, da so po najavi infrastrukturnega ministra Bojana Kumra na torkovem vrhu gospodarstva, da vlada uvaja kapico, verjeli, da bo to znižalo cene, kar pa se nato ni zgodilo. “Cene so absolutno previsoke. Če vzamemo trenutno višino ponudbe trgovcev in enostavno pomoč, ki jo obljublja vlada (povračilo polovice dviga stroška glede na lansko ceno, op. a.), dobimo ceno 250 evrov na MWh, pri kateri težko preživimo.”
Tu povejmo, da nekatera podjetja že letos plačujejo elektriko po taki ceni. Ali je taka cena zanje vzdržna ali ne, pa je odvisno od tega, ali strošek lahko vračunajo v ceno proizvoda in kolikšno dodano vrednost imajo. Panoge z nižjo dodano vrednostjo imajo manj manevrskega prostora.
“Zelo me skrbi, kako bomo preživeli. Neko podjetje mi je reklo, da ima ceno z vključeno pomočjo 260 evrov, hrvaški konkurent pa 110 evrov na MWh (Hrvaška regulira cene elektrike za gospodarstvo, op. a.) in me vprašalo, kako naj bo konkurenčno.” Kasneje je dodala, da si ne želi, da bi prišlo do primerov, ko poslovanje podjetij zaradi visokih cen energentov ne bi bilo več vzdržno.
Dodatna oblika pomoči
V kategoriji pomoči za energetsko intenzivna podjetja, ki so upravičena do višjih stopenj pomoči (65 oziroma 80 odstotkov) je dodaten pogoj, da se EBITDA v prihodnjem letu (izključujoč pomoč) zmanjša za vsaj 40 odstotkov glede na referenčno leto 2021 oziroma je negativen ter da EBITDA tudi po prišteti pomoči ne bo presegal 70 odstotkov lanskega.
Kot je dejala Nahtigal, je to “velik omejitveni dejavnik”, saj podjetja vsaj letos nimajo takega upada dobičkonosnosti. Kasneje je sicer pojasnila – kar povedo tudi na ministrstvu -, da ta omejitev izhaja iz začasnega okvirja pomoči EU. Če pomoči za energetsko intenzivna podjetja niso dosegljiva, pa bodo lahko naša podjetja pravzaprav računala le na pomoči do štiri milijone evrov (tolikšna je najvišja splošna pomoč za vsa podjetja), kar pa je- tako Nahtigal – “pri tolikšnih stroških, kot jih imajo, premalo”.
Včeraj je krizna skupina razpravljala do poznih ur in, kot je dejala Nahtigal, v predlog zakona dodala še posebno pomoč za zmanjšanje gospodarske uspešnosti, do katerega bodo podjetja upravičena v primeru, da bodo za energente plačevala vsaj za 50 odstotkov več od povprečja lanskega leta in da se jim bo EBITDA znižal za vsaj 10 odstotkov. Država bo krila 40 odstotkov razlike v ceni. “Upamo, da nam bo priglasitev te pomoči Evropski komisiji uspela.”
Kritični do pogoja glede vlaganj v zeleni prehod
Glede pogoja pri povračilih za čakanje na delo, kjer se bodo prejemniki morali zavezati, da bodo v dveh letih po prenehanju ukrepa – tega bodo lahko koristili največ 30 dni v obdobju šestih mesecev – toliko denarja, kot bo subvencij, vložili v zeleni prehod, je Nahtigal dejala, da so bili v GZS kritični. “Opozorili smo, da je nemogoče ob krizi v enem letu vložiti denar v zeleni prehod, sploh, ker vemo, kako je z dovoljenji.”
Ali bo GZS predlog na jutrišnji seji ESS potrdila, še ni želela komentirati, dejala je, da se bodo prej posvetovali z ostalimi predstavniki delodajalcev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje