GZS v koalicijski pogodbi pogreša poudarek na gospodarstvu

Gospodarstvo 17. Maj 202218:32 > 18:34
Delite:
Gospodarska zbornica Slovenije
Foto: Denis Sadikovič/N1

Neuradni predlog koalicijske pogodbe je po oceni vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) strukturiran in kompleksen, vendar v njem pogrešajo večji poudarek na gospodarstvu. Vodstvo zbornice pričakuje, da se bo čim prej začel socialni dialog v okviru Ekonomsko socialnega sveta, na katerem se bo razpravljalo o ključnih strateških vsebinah.

Del koalicijske pogodbe, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, je po mnenju vodstva Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zelo splošen, konkretno je opredeljena zgolj letnica 2030 kot leto izstopa iz premoga, so poudarili v sporočilu za javnost. Med drugim na zbornici pogrešajo rešitev, kako nadomestiti 30-odstotni izpad proizvodnje elektrike, ki bo sledil izstopu iz premoga. Prav tako je v pogodbi premalo poudarka na obnovljivih virih energije, medtem ko je osredotočenost na sončno energijo prevelika. Predvsem na GZS pogrešajo spodbude za vodikove tehnologije, ki bodo delno nadomestile zemeljski plin.

Med drugim opozarjajo, da se v Sloveniji ne moremo odreči nobenemu energetskemu viru. Manjka tudi okrepitev energetskega omrežja, še posebej električnega.

“Koalicijska pogodba tudi popolnoma prezre slovensko industrijsko politiko in vlogo energetsko intenzivne industrije za oskrbo gospodarstva s surovinami in razvoj novih tehnologij, predvsem tehnologij, ki bodo zmanjšale odvisnost od uvoza tujih surovin in izboljšale ravnanje z odpadki,” je bil kritičen predsednik GZS Tibor Šimonka.

“Potrebno je okrepiti investicijski val”

Ključni problem vidi v tem, da v koalicijski pogodbi ni predvideno, kje in kako nadomestiti izgubljena delovna mesta, če bo zaradi novih usmeritev prišlo do zapiranja tovarn in se bodo investitorji selili v države, bolj prijazne do industrije, je pojasnil. Izvršna direktorica zbornice Vesna Nahtigal je pozvala k povezovanju politike, nizkoogljičnih virov energije, tehnologije in krožnega gospodarstva, saj slednje zagotavlja surovine, potrebne za razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Prav tako je treba okrepiti investicijski val, ki je že pripravljen, a ga ovirajo dolgotrajni birokratski postopki izdaje različnih dovoljenj, je ocenila.

Nujna se ji obenem zdi domišljena energetska in prostorska politika. Vodstvo GZS je kritično tudi do nekaterih rešitev koalicijske pogodbe na področju davkov in prispevkov. Skrbi jih predvidena razveljavitev določb letošnje novele zakona o dohodnini z letom 2023. “S tem bi se rast zasebne potrošnje, ki predstavlja 55 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), po oceni analitike GZS upočasnila vsaj za pol odstotne točke, kar pomeni četrtino odstotne točke nižjo pričakovano gospodarsko rast,” je opozoril generalni direktor GZS Aleš Cantarutti. Z ohranitvijo tega zakona bi po njegovem mnenju lažje dosegli novo višino bruto minimalne plače, ki je določena v neto znesku.

V gospodarstvu tako pričakujejo, da bo nova vlada nadaljevala z davčno reformo v smeri razbremenjevanja stroškov dela in ohranila novelo zakona o dohodnini. S tem bi se lahko prispevalo tudi k zmanjšanju odliva mladih, so zapisali. Nekatere možne nadgradnje na zbornici vidijo v navedbah o davčnih olajšavah za mlajšo aktivno populacijo, pa tudi v nameri hitrejšega vključevanja mladih na trg dela, povezovanju visokotehnoloških podjetji z univerzami in rešitvah za talente.

Predvideno krepitev prvega pokojninskega stebra vodstvo ob aktualni polni zaposlenosti razume kot pritisk na dvig pokojninskih prispevkov. Obenem pogrešajo uvedbo večjih davčnih spodbud za krepitev drugega in uvedbo tretjega pokojninskega stebra. Na zbornici prav tako opozarjajo, da je izvzem vseh naložb iz izračuna strukturnega primanjkljaja brez predhodne spremembe dogovora na ravni EU potencialno nevaren v primeru, da bi finančni trgi to označili kot fiskalno nevzdržno. Posledično bi se dvignil strošek zadolževanja države.

“Namera zakonskega poseganja na področje doplačevanja delodajalcev do minimalne plače se nam ne zdi dopustna, saj gre tu izključno za pristojnost partnerjev v kolektivnem dogovarjanju. Država lahko ta proces zgolj spodbuja,” meni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Pogrešajo tudi potrebne prilagoditve delovne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti dela. “V duhu fleksibilnosti razumemo tudi predlog možnega znižanja spodnje meje obsega polnega delovnega časa s 36 na 30 ur tedensko, vendar uporaba te možnosti ostaja v domeni delodajalca. Za pravico do odklopa bi bilo treba pripraviti ustrezne pravne podlage, ki naj jih s konsenzom sooblikujejo socialni partnerji, sama pravica pa mora biti vezana na naravo delovnega mesta in zapisana v pogodbi o zaposlitvi,” je še pojasnil izvršni direktor GZS. Vodstvo GZS poleg tega poziva k vključitvi deležnikov iz gospodarstva oz. socialne partnerje v proces oblikovanja nove bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

 

Komentari

Vaš komentar