Menu Item
Po hekerskem napadu na upravi za zaščito in reševanje ter nadzoru inšpektorjev, ki je pokazal na več pomanjkljivosti pri aktivaciji enot za zaščito in reševanje, vodenje uprave prevzema Leon Behin. "Mislim, da je vsem jasno, da je nekdo moral že dlje časa vedeti, da enota za hitre intervencije kot osrednja enota nima vodje in namestnika enote," je opozoril in napovedal posodobitev uprave. Da je bila ta "že malce utrujena in potrebna prevetritve", je ocenil tudi državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved. In kaj točno Behin načrtuje? Kako se bo boril s požari, kot smo jim bili priča na Krasu? Kako se bo lotil odpravljanja zaostankov pri črpanju evropskih sredstev, kjer ima Slovenija na voljo kar 60 milijonov evrov?
Informacijski sistem uprave za zaščito in reševanje je bil več let izredno slabo upravljan, ranljiv, poln lukenj in pomanjkljivosti. Spomnimo, da so v upravi uporabljali izjemno šibka gesla. Kljub možnosti dvostopenjske avtentikacije je niso uporabljali, v aplikacijo SPIN, ki je namenjena obveščanju o nesrečah, pa so vstopali kar z uporabniškim računom urszr in geslom urszr, torej s kratico uprave. Celo deset dni po hekerskem napadu je bilo v aplikacijo možno vstopiti z enakim geslom in uporabniškim imenom.
Dva meseca po hekerskem napadu sistema na upravi še vedno niso uspeli v celoti sanirati. Zaposleni na daljavo ne morejo dostopati do osrednjega informacijskega sistema, niti do elektronske pošte ne. Čeprav ocene, kolikšna je finančna škoda, še ni, je državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved opozoril, da je škoda neprecenljiva. Ugled uprave za zaščito in reševanje je po njegovem mnenju okrnjen, zaupanje v to institucijo manjše. “Odrejeni so popravljalni ukrepi, bodo pa verjetno inšpektorji za odgovorne osebe napisali tudi globe,” je povedal Medved in dodal, da bo treba službo, ki za sistem skrbi, prevetriti in okrepiti.
Kot vse kaže, hekerji podatkov k sreči niso ukradli, a izsiljevalski hekerski napad je na ministrstvu sprožil alarm in vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do hujše nesreče ali požara, pa zaradi ohromljenega sistema ne bi mogli reagirati. Operaterjem po napadu namreč ni ostalo drugega kot klice na številko 112 zapisovati na papir.
“Enota aktivnih pripadnikov nima, nimajo niti opreme”
Ne le hekerski napad, uprava se je pod lupo znašla tudi zaradi praktičnega oziroma tehničnega preizkusa enot civilne zaščite. Inšpektorji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so pod drobnogled vzeli državno enoto, dve regijski in tri občinske, preizkus pa je potekal tako, da so “najprej preko centrov za obveščanje aktivirali posamezne enote, ki bi se morale zbrati na vnaprej določenih zbirnih mestih. Tam so bili prisotni inšpektorji, ki so pripadnike posamezne enote popisali, preverili njihovo osebno opremo ter preverili skupno opremo enote,” je razvidno iz inšpekcijskega zapisnika.
Na državnem nivoju, kjer so aktivirali enoto za hitre intervencije, so inšpektorji ugotovili, da so se odzvali večinoma pogodbeni pripadniki civilne zaščite, nobena od enot ni bila v celoti opremljena v skladu z merili, na vseh vodstvenih mestih ni bilo razporejenih ljudi. Na regijskem nivoju v tehnično reševalni enoti, ki jo organizira izpostava URSZR Ptuj, so inšpektorji ugotovili, da aktiviranje enot sploh ni bilo mogoče. V pristojnem regijskem centru za obveščanje namreč ni bilo nobene dokumentacije za aktiviranje pripadnikov enot. “Pristojni vodja izpostave je inšpektorja seznanil, da enota nima aktivnih pripadnikov, niti nimajo opreme. Zato je bil preizkus aktiviranja ob 8:45 zaključen”.
Hitro se je zaključil tudi preizkus enote za izvidovanje postojnske izpostave. “Enota, ki sicer je na papirju, ni operativna. Ni kadrovsko popolnjena, ni usposobljena, niti ni opremljena,” so zaključili inšpektorji. Na občinskem nivoju so preverjali enote v treh občinah. V Škofji Loki so preverjali ekipo za iskanje zasutih v ruševinah in eno ekipo za reševanje, a je ob aktiviranju enote “občinski poveljnik povedal, da občina trenutno nima aktivne ekipe za tehnično reševanje, da imajo vse urejeno še s pogodbami z gasilci, gorskimi reševalci, jamarji, kinologi itd.”.
V Brežicah so preverjali tehnično reševalno enoto za gradnjo ter utrjevanje protipoplavnih nasipov ob neposredni ogroženosti zaradi poplav. Na preizkus se je odzvalo devet pripadnikov, vendar so inšpektorji ob preverjanju evidenčnih listov ugotovili, da sta le dva od prisotnih dejansko razporejena v eno od ekip, ki so bile aktivirane. Ostali pripadniki so bili razporejeni v druge ekipe ali službe civilne zaščite. Pripadniki so uniformo imeli, ostale opreme pa ne.
V Mariboru je bila na preizkusu Služba za podporo. Od 37 pripadnikov se jih je odzvalo 15. “Nekaj jih je manjkalo zaradi bolezni ali odsotnosti v tujini, drugi se na klic niso odzvali”. Inšpektorji so pregledali tudi njihovo opremo: “Ugotovili smo, da imajo le trije v službi za podporo vso osebno opremo, ostali imajo pomanjkljivo opremo, pri pregledu skupne opreme pa smo ugotovili, da večina opreme služba ima,” kažejo izsledki inšpekcijskega nadzora.
Medved: “Uprava za zaščito in reševanje je bila že malce utrujena in potrebna prevetritve”
“Pričakujem, da bo novo vodstvo uprave prenovilo način, kako jo upravljati in kako naj se odziva na krize in nesreče dosti bolj hitro, učinkovito in ob takojšnji vključitvi vseh deležnikov,” je obrambni minister Marjan Šarec dejal v intervjuju za STA. Vlada je namreč minuli teden razrešila generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Darka Buta (ta je svoj odstop ministru sicer ponudil že takoj po kibernetskem napadu), na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti pa imenovala Leona Behina.
Leon Behin je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Ima dolgoletne izkušnje na področju zaščite in reševanja, gasilstva ter vodenja različnih aktivnosti nudenja pomoči po naravnih nesrečah v Sloveniji in v tujini. Med drugim je deloval tudi na področju pridobivanja evropskih kohezijskih sredstev ter vodenja investicij. Pred imenovanjem za v. d. generalnega direktorja uprave je bil v. d. generalnega direktorja direktorata za proračun na ministrstvu za finance.
Po mnenju Behina so prav inšpekcijski nadzori delovanja civilne zaščite pokazali, da so spremembe v organizaciji in vodenju uprave nujne. “V sistemu je kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Od samega aktiviranja naprej. Seznami niso točni, manjkajo celo vodje. Ne bom se opredeljeval do občinskih enot, saj so v pristojnosti lokalnih skupnosti in županov. Kar se tiče enot na ravni regij in države pa mislim, da je vsem jasno, da je nekdo moral že dlje časa vedeti, da enota za hitre intervencije kot osrednja enota nima vodje in namestnika enote. Ta mesta je treba popolniti”. Povedal je, da so nadzori dokazali določene pomanjkljivosti, o katerih se je v preteklosti govorilo, nihče pa jih ni preveril. “Pokazalo se je, da ni smiselno, da imamo tako veliko število enot, ki so razporejene po vsej državi, če pa jih ne moremo ne kadrovsko ne tehnično popolniti, ” je pojasnil in dodal, da so z aktivnostmi, da bi organizacijo enot posodobili, že začeli.
Da je bila “uprava za zaščito in reševanje že malce utrujena in potrebna prevetritve”, je ocenil tudi Medved. “Pomembno pa je, da sama uprava še ne predstavlja celotnega sistema zaščite in reševanja. Ta vsekakor deluje, kar se je pokazalo ob požaru na Krasu in septembrskih poplavah. Zato ni razloga za skrb, da bi bil sam sistem ogrožen.”
Že prihodnje leto bi lahko Slovenija imela letalo za gašenje požarov
Behin je povedal, da nas iz leta v leto bolj tepejo naravne nesreče, na primer žled, požari, toča, vetrolomi, suše, ki so posledica podnebnih sprememb. “Tepejo pa nas tudi drugi krizni dogodki, epidemija covida ali pa migrantska kriza, ki bistveno vplivajo na sistem zaščite in reševanja.”
Dodatnega zaposlovanja na ravni enot ni napovedal, zaposlovali pa bodo v štabu uprave z namenom vodenja organizacije in izobraževanja, kjer so zdaj drastično podhranjeni. Uprava se bo po njegovih besedah posvetila odpravljanju zaostankov pri črpanju evropskih sredstev, saj bi lahko v naslednjih letih iz tega naslova Slovenija dobila do 60 milijonov evrov, “kar je desetkrat več od tega, kar namenjamo za sofinanciranje delovanja gasilskih enot”. V načrtu je nakup 40 specializiranih vozil s 160 večnamenskimi kontejnerji, s katerimi bi lahko posredovali na poplavah. Še pred začetkom sezone požarov v naslednjem letu pa bi lahko dobili prva od štirih letal za gašenje. Ta lahko zajamejo 3.000 litrov vode, za razliko od kanaderja lahko gasijo povsod in so 10-krat cenejša. Več o investicijah si lahko pogledate v zgornji izjavi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje