V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice je upravno sodišče odpravilo vladno odločbo o prevladi druge javne koristi nad koristjo ohranjanja narave in zadevo vrnilo v ponovni postopek, piše Mladina. 200-milijonska investicija, s katero bi priskrbeli nekaj manj kot odstotek potrebne energije, se bo zato zamaknila, pravijo v družbi HESS, ki je investitor gradnje.
Hidroelektrarna Mokrice je načrtovana kot zadnja v verigi šestih elektrarn na spodnji Savi. Investitor, družba HESS (Hidroelektrarne na spodnji Savi), je lani spomladi vložil zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja. Toda v postopku se je izkazalo, da bi imela hidroelektrarna bistven škodljiv vpliv na dve vrsti rib, zvezdogleda in platnico. Zato projekt ne more dobiti gradbenega dovoljenja, razen v primeru, da država dokaže, da je gradnja HE Mokrice tako pomembna, da to pretehta škodo, povzročeno naravi in okolju.
In vlada Janeza Janše je menila točno to, zato je lani decembra izdala odločbo o prevladi ene javne koristi nad drugo, v tem primeru koristi energetike nad koristjo ohranjanja narave. Ob tem je vlada določila je tudi izravnalne ukrepe, ki jih mora izvesti investitor, med njimi so izvedba ribjega habitata in drstišča. Postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave je bil uporabljen prvič v zgodovini države.
Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) se je obrnilo na Upravno sodišče. “Zakonodaja Evropske unije je jasna: prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave ni mogoče uveljavljati, če za dosego ciljev obstajajo druge ustrezne rešitve z manjšimi vplivi na varovana območja,” so zapisali v društvu in poudarili, da vlada sploh ni preučila, ali obstajajo alternative: torej da bi bilo mogoče elektriko, ki bi jo proizvedla HE Mokrice, pridobiti tudi drugače.
HESS: Gradnja se bo zamaknila
Upravno sodišče je vladno odločbo zdaj odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. “Verjamemo, da bo ponovni postopek prevlade javne koristi čim prej izveden in posledično pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, so zadevo komentirali v družbi HESS. “Do takrat pa bo Sava še nekaj let tekla neizkoriščena, pri čemer se bo povečevala energetska odvisnost Slovenije, kar se bo odražalo tudi v mnogo višjih cenah električne energije. Prav tako ne bo zagotovljena pravočasna in celovita protipoplavna zaščita krajev na območju HE Mokrice.”
Hidroelektrarna Mokrice bi priskrbela okrog en odstotek potrebne električne energije za državo. Glede poplavne varnosti naravovarstveniki trdijo, da gre za zavajanje, saj jo je mogoče zagotoviti brez gradnje hidroelektrarne.
Odzvali so se tudi na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. “V samem postopku Upravno sodišče ni našlo napak. Je pa zaznalo pomanjkljivost v koraku pred izvedbo postopka prevlade javne koristi energetike (obnovljivih virov) nad javno koristjo ohranjanja narave in je ministrstvo napotilo k odpravi te pomanjkljivosti,” so zapisali.
Iz odgovora bi lahko sklepali, da bo vlada o tem odločala še enkrat, tokrat po predpisanem postopku. “Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva za izvajanje ukrepov za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, med katerimi so pomembni obnovljivi viri energije. Postopke izvaja vsebinsko natančno in učinkovito,” so še zapisali.
Vizjak je bil sicer, preden je postal minister, zaposlen v HESS in zadolžen prav za projekt Mokrice. Društvo za preučevanje rib je ministra zaradi nasprotja interesov prijavilo Komisiji za preprečevanje korupcije, ki pa ni ugotovila nepravilnosti.
HESS
Hidroelektrarna Mokrice je načrtovana kot zadnja v verigi šestih hidroelektrarn na spodnji Savi.
Njena povprečna letna proizvodnja je ocenjena na 131 GWh.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje