Menu Item
Po zadnjih podatkih je treba narediti več kot tisoč hitrih testov, da bi našli eno okuženo osebo. Strokovnjaki trdijo, da so državni milijoni kljub temu smiselno porabljeni.
V zadnjih mesecih je v Sloveniji vse manj okuženih s koronavirusom. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je od začetka leta do aprila znižalo z 2.029 na 1.066, od takrat do včeraj pa na 31,3.
V Sloveniji se okužbe s koronavirusom od začetka lanskega leta ugotavljajo s PCR-metodo, ki ugotavlja prisotnost genoma virusa. Konec kanskega leta se je začelo uporabljati tudi manj občutljive hitre antigenske teste (HAGT), ki zaznavajo prisotnost proteina iz ovoja virusa. Od sredine februarja se zaradi težav, ki so jih povzročali lažno pozitivni HAGT, vse pozitivne rezultate hitrih testov preverja s PCR testi. Delež lažno pozitivnih je okoli 30 odstotkov.
Aktualnih podatkov ni
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ima na svoji spletni strani objavljene podatke samo do vključno 18. maja. Pozneje so podatke do 2. junija poslali raziskovalni skupini covid-19 sledilnik, ki jih je posredovala nam. Podatkov za zadnje štiri tedne pa trenutno ni mogoče dobiti. Direktor NIJZ Milan Krek nam je dejal, da se obdelave podatkov lotijo, ko dobijo prošnjo, zato moramo malo počakati.
Strokovnjaki so ves čas trdili, da v okoliščinah, ko je virusa v populaciji malo, število lažno pozitivnih hitrih testov naraste. “Če poenostavimo, gre za nujno posledico tega, da z nepopolnim orodjem iščemo izredno redke pojave,” pravi mikrobiologinja in imunologinja s klinike Golnik Viktorija Tomič, ki vodi strokovno skupino za teste pri ministrstvu za zdravje.
Število lažno pozitivnih HAGT je veliko v primerjavi s pozitivnimi HAGT, ki so kot pozitivni potrjeni tudi s PCR. Med vsemi HAGT pa je število lažno pozitivnih majhno. Med 13. februarjem in 17. majem je bilo v Sloveniji opravljenih prek dva milijona hitrih testov. Pozitivnih je bilo okoli 23 tisoč testov, od tega pa se jih je malo več kot 20.000 preverilo s PCR-testiranjem. Tam se je izkazalo, da je lažno pozitivnih 6.274. Ta 0,3-odstotni delež (oziroma 99,7-odstotna specifičnost testa) presega strokovne zahteve. Še boljša je bila tako imenovana specifičnost v zadnjem obdobju, za katero smo dobili podatke, torej od 18. maja do 2. junija. Takrat je bil delež lažno pozitivnih HAT manj kot 0,1 odstotka.
Za teste milijoni evrov
Hkrati te številke seveda kažejo, da s hitrimi testi odkrijemo malo okuženih oseb. V drugi polovici maja je bil na primer resnično pozitiven en test na vsakih 1.200 opravljenih. Zato se postavlja vprašanje, ali je trošenje proračunskega denarja za hitre teste upravičeno.
Do 8. junija, ko smo na N1 zadnjič dobili podatke ministrstva za zdravje, je šlo za stroške testov, tako HAGT kot PCR, 64 milijonov evrov javnega denarja. Natančnejših in novejših številk še nismo prejeli.
Proračun izvajalcem hitrih testov povrne do tri evre za test, plača pa tudi stroške njegove izvedbe. Ti znašajo sedem evrov na test, če je ta opravljen na lokaciji izvajalca, oziroma 12 evrov, če ga opravi mobilna ekipa.
Samo od 17. maja, torej odkar NIJZ ne objavlja podatkov o izidih hitrih testov, smo jih opravili nekaj več kot milijon. Zdaj se bo sicer število zagotovo znižalo, saj zaradi poletnih počitnic testiranje učiteljev ni več obvezno.
Vseeno koristno
Kljub pomanjkljivostim hitrih testov ter majhnemu številu okuženih pa strokovnjaki menijo, da je široko testiranje s HAT koristno. “Vsak okuženi, ki se ga najde, je ’dobrodošel’,” pravi Viktorija Tomič. Hitri testi so res manj zanesljivi od PCR-testov, a vodja strokovne skupine poudarja, da so tudi veliko cenejši in njihova izvedba je veliko preprostejša. “HAGT seveda niso suho zlato, vendar so vseeno uporabno orodje za ugotavljanje prisotnosti virusa ter sledenje njegovemu gibanju,” pravi.
Tudi Luka Renko iz skupine covid-19 sledilnik meni, da so hitri testi potrebni. “So široko dostopni in z njimi delamo precej večji obseg testiranja, kar je pri nizki precepljenosti in pri pojavitvi bolj prenosljive in nevarne različice delta zelo pomembno. S hitrimi testi izvajamo presejalne teste vsaj na delu populacije, kjer je zahtevan PCT-pogoj,” pojasnjuje.
Zelo pomembno je tudi, da nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sekvencira del pozitivnih vzorcev, opozarja Renko. Sekvenciranje je drag in zapleten postopek, s katerim ugotavljajo, za katero različico virusa gre. “Ker je sedaj delta različica že v našem okolju, se je NLZOH odločil, da bomo v tem tednu sekvencionirali vse različice,” pravi Renko. “Tako bomo kmalu natančno vedeli, kako velik delež posameznih različic je trenutno v obtoku v Sloveniji.”
**
Prvotna različica članka je vsebovala napačne podatke o deležu lažno pozitivnih hitrih testov. Bralcem se za napako iskreno opravičujemo, Marku Kernu pa se zahvaljujemo, da nas je nanjo opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje