Menu Item
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je zavrnil očitke opozicije in policijskih sindikatov, da je namen novele zakona o organiziranosti in delu v policiji politizacija policije. Nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar mu je v oddaji Politično na Televiziji Slovenija odvrnil, da mu sprememba zakona daje "možnost lomastenja po operativnih postopkih policije".
Notranji minister Aleš Hojs je v oddaji Politično na Televiziji Slovenija zavrnil vsakršno politizacijo policije z novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji, kot mu očitajo v opoziciji in policijskih sindikatih. Minister v noveli vidi prvi korak do policije, ki bo zgolj strokovna, in ne z ene ali druge strani spolitizirana.
Hojs je na očitke, da gre pri spremembi zakona za politične čistke, odgovoril, da so se pogovori o spremembi zakona začeli že leta 2009. Dejal je, da je nekdanja direktorica policije Tatjana Bobnar, ki jo je v času vlade Marjana Šarca na položaj postavil takratni notranji minister Boštjan Poklukar, poleg sedanjih sprememb predlagala tudi spremembe na nižjih nivojih.
Na očitke, da z zakonom dovoljujejo politične čistke, je dejal, da je bil zakon v javni obravnavi in da opozicija, kjer se je obregnil predvsem ob LMŠ, ob obravnavi zakona v DZ ni problematizirala člena o menjavanju kadra. Po njegovih besedah je namreč že Poklukar predlagal, da se NPU umesti “nižje, kot je sedaj”.
“Možnost lomastenja po operativnih postopkih policije”
Poklukar je odgovoril, da daje sprememba zakona “ministru možnost lomastenja po operativnih postopkih policije”. “Deklasira praktično Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na delo nekega drugorazrednega oddelka in začenja se politična čistka v policiji,” je dejal.
Ker merila in pogoji za izbiro kadrov zaenkrat še niso znani, je Poklukar poudaril, da na visoke položaje lahko pride “marsikdo”. Kljub temu očitkov o tem, da so predlogi za spremembe zakona nastali v času prejšnje vlade, ni zanikal.
Novela, ki je začela veljati 13. novembra, je prinesla spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, ob čemer sta enota in direktor urada podrejena direktorju uprave. Poleg tega je po noveli prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem. Med njimi tudi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, nato direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.
Očitke o čistkah v policiji zavrnil že Olaj
Na ministrstvu za notranje zadeve zatrjujejo, da lahko vsi delo nadaljujejo do začasne premestitve in da se bodo lahko za položaje vnovič prijavili. Izbirni postopek za vodilne položaje naj bi stekel v treh mesecih, a merila za postopek še pripravljajo.
Cilj novele zakona je zagotoviti boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na vse varnostne izzive, so ob uveljavitvi zakona zatrdili na ministrstvu za notranje zadeve.
Očitke o čistkah v policiji je med drugim že zavrnil direktor policije Anton Olaj. V obeh policijskih sindikatih napovedujejo vložitev pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti novele.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje