Menu Item
Vidni predstavnik SDS Aleš Hojs je pred preiskovalno komisijo spet zavrnil navedbe ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da je v času službovanja v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija začrtal traso povezovalnega kanala C0. Izpostavil je drago nadgradnjo same čistilne naprave, pri kateri je po njegovi oceni nekdo ukradel okoli 15 milijonov evrov.
Aleš Hojs je, kot je pojasnil, “v zgodbo padel” zaradi diskreditacij in lažnega obtoževanja ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Od leta 1992 do 2006 je bil namreč zaposlen v podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka), Janković pa je pred nekaj leti dejal, da je prav Hojs tisti, ki je leta 1991 v tem javnem podjetju začrtal obstoječo traso kanala C0 čez vodonosnik.
Hojs je v današnjem pričanju pred preiskovalno komisijo DZ povedal, da je zahteval demanti, ki ga je z uradnim opravičilom ljubljanskega župana tudi dobil. Pozneje pa je Janković po njegovih besedah “ploščo ponovno obrnil”.
Ideja o trasi se je, tako Hojs, res pojavila v 80. letih prejšnjega stoletja, dokončno pa je bila določena z občinskim prostorskim aktom leta 2010. “Seveda je popolnoma jasno, da jaz s to traso formalno in neformalno v obdobju, za katerega mi to očita Janković, nisem imel nič,” je poudaril.
So se pa v času Hojsovega službovanja v podjetju Vo-Ka po njegovih besedah ukvarjali z izgradnjo same čistilne naprave. “Kot veste, čistilne naprave v Ljubljani ni bilo oziroma je bila zgrajena samo prva torej mehanska stopnja, to pomeni, da se je iz vode pobralo zgolj tisto, kar plava, na primer papir, vložki, smeti … sama voda kot taka pa se biološko ni čistila,” je pojasnil.
Podjetje je tedaj po njegovih pojasnilih intenzivno pristopilo k sami izgradnji čistilne naprave, zaključena pa je bila v času županovanja Vike Potočnik, s katero so, kot je dejal Hojs, korektno sodelovali. “Ona se ni vtikala v stroko,” je dodal.
Čistilno napravo so zgradili za približno 40 milijonov evrov, kar bi danes po Hojsovih besedah naneslo okoli 48 milijonov evrov, medtem ko je Janković zgolj nadgradnjo izvedel za okrog 38 milijonov evrov.
“Običajno so zneski take nadgradnje, torej defosforizacije in denitrifikacije, v vrednosti okoli 20 do 25 odstotkov osnovne cene, on pa je dosegel približno 75 do 80 odstotkov cene. Moje mnenje je, da so na tem projektu, kdorkoli pač, ukradli okoli 15 milijonov evrov,” je dejal Hojs.
Kakšne bi lahko bile posledice razlitja fekalij?
Pred preiskovalno komisijo je pričal tudi Cene Fišer z oddelka za biologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je opozoril na posledice morebitnega razlitja fekalij na biotsko pestrost ljubljanskega polja.
Vsi ti procesi so po njegovih besedah “strahovito počasni”. Kot je dejal, sicer ne gre za njegovo ekspertizo, a je pri pretoku vode ogromen upor in so lahko časovni zamiki precej veliki. “Se pravi, ko bo neka svinjarija prišla dol, bo prišla z zamikom, hkrati pa bo tam ostala zelo dolgo časa,” je ponazoril.
“Če gre za organsko svinjarijo, kar bi v primeru kanala C0 bila, je to organsko bogatenje tega prostora. V takem primeru se izjemno namnožijo bakterije, ki to jejo. Ko se bodo te bakterije namnožile, bodo porabile kisik, ko bodo porabile kisik, bo prišlo do zloma te prehrambne verige, ker bodo vsi ostali organizmi pomrli. In naš filter, ki ga imamo in ki oskrbuje Ljubljano s pitno vodo, bo umrl,” je dejal in dodal, da bo proces čiščenja trajal zelo dolgo časa.
Kanal bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo ter je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva.
Dnevnik je v torek poročal, da ljubljanski občini za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda do konca lanskega leta ni uspelo počrpati dobrih treh milijonov evrov, medtem ko sta bili občini Medvode in Vodice uspešni. S koncem lanskega leta se je namreč zaključilo obdobje, ko so tri občine lahko črpale evropska in državna sredstva.
Čeprav se je rok za črpanje evropskih sredstev iztekel, projekt pa v Ljubljani ni bil pravočasno zaključen, to še ne pomeni, da bo prestolnica pridobljena sredstva morala vračati, so za Dnevnik potrdili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Občina mora namreč projekt z lastnim denarjem do najpozneje 15. februarja 2027 v celoti zaključiti in prebivalce vseh treh občin priključiti na kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Zalogu.
Če občina ne bo ujela navedenega roka, pa lahko Evropska komisija od Slovenije “zahteva vračilo neupravičeno prejetih ali porabljenih sredstev, ki so bila upravičencu izplačana po pogodbah o sofinanciranju”.
Za dokončanje kanala C0 občini manjka eno gradbeno dovoljenje, in sicer za 128 metrov dolg odsek pri stoženskem hipodromu. Aprila so na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet napovedali, da naj bi bila gradnja kanala C0 končana do predvidoma 31. avgusta letos.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje