Menu Item
V Sloveniji je zelena stranka tokrat prvič dobila evropskega poslanca, podobno je bilo tudi na Hrvaškem in v Baltskih državah. Na evropski ravni pa so Zeleni doživeli hud poraz, saj bodo imeli 18 poslancev manj kot doslej. Kaj to pomeni za nujne ukrepe blaženja podnebne krize in prilagajanja na njene vse hujše posledice?
Medtem ko je v Sloveniji zelena stranka prvič dobila evropskega poslanca, to je Vladimir Prebilič na listi Vesne, pa so Zeleni na evropski ravni doživeli hud poraz.
Evropski Zeleni so padli s četrtega mesta med političnimi skupinami na šesto. V iztekajočem se sklicu imajo 71 poslancev, v prihodnjem naj bi jih imeli 53. Hud poraz so doživeli tudi Zeleni v Nemčiji, kjer so del vladajoče koalicije. V primerjavi z zadnjimi evropskimi volitvami so izgubili osem odstotnih točk, zbrali le 11,9 odstotka glasov, kar je 12 poslanskih mandatov.
Ponekod, ne le v Sloveniji, so sicer Zeleni pridobili. “Ponosni smo, da je naša politična družina pridobila evropske poslance v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer še nikoli nismo imeli evropskih poslancev, kot so Hrvaška, Latvija, Slovenija in Litva,” je povedala sopredsednica in vodilna kandidatka evropskih Zelenih Terry Reintke. Zeleni so dober rezultat dosegli v Španiji. “Na Danskem in Nizozemskem smo bili prvi, na Švedskem in Finskem pa bomo ostali močan zeleni glas,” je še poudarila Reintke. A dejstvo je, da so Zeleni na evropski ravni izgubili precej glasov.
“Zdaj je bolj kot kdaj koli prej pomembno zagotoviti stabilno proevropsko demokratično večino v Evropskem parlamentu. Ta demokratična večina se mora združiti pred skrajno desnico,” je povedala Reintke in dodala, da so Zeleni “pripravljeni konstruktivno sodelovati z drugimi demokratičnimi strankami, da bi preprečili prevzem oblasti skrajno desničarskih sil.”
“Izguba glasov v Nemčiji in Franciji je seveda velik poraz, hkrati pa so v mnogih državah volivci prepoznali rešitve Zelenih in izvolili evropske poslance v državah, ki Zelenih nikoli prej niso poslale v Evropski parlament,” pa je dejal podpredsednik evropskih Zelenih Bas Eickhout. “Mislim, da podnebnih politik v EU ne bomo zavrnili, bo pa bolj zapleteno uvajati kakršnekoli nove ukrepe,” je Eickhout poudaril za Reuters.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke EPP za prihajajoči mandat, je sicer danes napovedala, da bo prvi korak EPP, ki je na volitvah zmagala, posvetovanje s socialisti in liberalci o prihodnjem sodelovanju. Ponovila je, da se bodo v prvi vrsti pogovarjali s tistimi, s katerimi že zdaj dobro sodelujejo, kar pa ne pomeni, da so vrata za druge politične skupine zaprta.
Kaj to pomeni za okolje?
Slabši volilni izid zelenih strank v primerjavi s prejšnjimi volitvami ne more biti razlog za veselje, so v odzivu za STA navedli v Greenpeace Slovenija. V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so ocenili, da bo treba več pozornosti nameniti izpostavljanju povezav med okoljskimi in družbenimi politikami.
“Podnebna kriza zaradi teh volitev ne bo nič manj eksistencialna. Poplave, suše in vročinski valovi se bodo samo še poslabševali. Kdor koli pač bo na oblasti, ga bomo klicali k odgovornosti,” je dejala Sara Kosirnik iz Greenpeace Slovenija.
Razlog za manjše število osvojenih poslanskih mandatov bi bilo lahko po njenem mnenju “veliko zastraševanje s strani desnih strank v zvezi z raznimi floskulami o razumnem zelenem prehodu in tako naprej”. “Gre za ponavljanje laži, da bi ta postala resnica. Nerazumen zeleni prehod ne obstaja; zeleni prehod je samo eden. To je ta, da je treba vse sile in to čim prej vložiti v vse možne ukrepe za ohranitev življenja na tem planetu,” je poudarila.
Štiridnevni delovni teden?
V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so po besedah Izidorja Ostana Ožbolta prepričani, da slabši volilni izid zelenih strank ne pomeni rdečega kartona varstvu okolja na splošno. “Težava je v tem, da se okoljske politike prepogosto razume kot neodvisne od družbenih politik,” je dejal.
Po njegovih besedah je čas za progresivno zeleno politiko, ki bo hkrati naslavljala podnebne in družbene težave. “Primer ukrepa v tej smeri je uvedba štiridnevnega delovnega tedna. Ker bi delali manj, bi bila manjša tudi proizvodnja, posledično pa bi se zmanjšal tudi negativni vpliv na naravo,” je pojasnil. V gibanju se zavzemajo tudi za višjo obdavčitev najbogatejših.
Javnomnenjske raziskave po njegovih besedah kažejo, da veliko večino Evropejcev skrbi za podnebje, morda pa ne podpirajo trenutnih zelenih politik vlad. “Zato se mora politika zbrati in začeti napredne zelene politike, ki bodo sočasno reševale podnebje in dobrobit ljudi,” je dodal.
Kosirnik veseli, da je Slovenija kljub vsemu dobila poslanca zelene stranke. V Bruselj namreč odhaja Vladimir Prebilič iz stranke Vesna. “Pričakujemo, da se bo zavzemal za tematike, ki jih njegova stranka zastopa v Sloveniji. Vesna je prva res zelena stranka in edina zelena stranka, ki jo trenutno imamo v Sloveniji,” je dejala.
Ostan Ožbolt je poudaril, da bo moral Prebilič zagovarjati in izvajati ukrepe, ki bodo hkrati dobri za ljudi in okolje. “To pomeni progresivno, napredno zeleno držo, ki ne bo pozabila, da v bistvu živimo v dveh krizah. Ena je kriza neenakosti, druga kriza okolja, zagovarjati pa bo moral obe hkrati. To je v bistvu tudi edina možnost, da ostane evropski poslanec potencialno še naslednji mandat,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje