Igor Zorčič “zaskrbljenim” za njegovo prihodnost: “Ne sekirajte se!”

Intervjuji 28. Okt 202111:15 > 20:18 12 komentarjev
Igor Zorčič
Foto: Uroš Kokol/N1

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je z odločitvijo, da se ne pridruži obstrukciji torkove seje državnega zbora, v opozicijskih vrstah povzročil ogorčenje. Obtožili so ga, da spet sodeluje s koalicijo. Zorčič to odločno zanika. Poudarja, da je odgovornost, da kot predsednik državnega zbora sklicuje in vodi sejo, nad njegovo pravico, da jo kot poslanec obstruira.

Prav tako zavrača očitke, da cinca pri odločitvi o svoji nadaljnji politični poti. Vztraja, da se nobeni od obstoječih strank ne bo pridružil, ter razkriva, da se on in drugi nepovezani poslanci pogovarjajo z več sogovorniki in pripravljajo politični program morebitne nove stranke. “Zaskrbljenim” za njegovo politično prihodnost pa sporoča: “Ne sekirajte se!”

Gospod predsednik, vam je po prespani noči kaj žal, da se niste pridružili opoziciji pri obstrukciji torkove seje državnega zbora? Ta vam očita, da ste s svojim ravnanjem omogočili, da so nekateri vladni zakoni, ki jih tudi vi ocenjujete kot škodljive, prestali prvo obravnavo.

Trditev, da sem s svojim ravnanjem karkoli omogočil, ne drži. Ni mi žal, da sem ostal na seji. To ni bila lahka odločitev, saj sem opozicijski poslanec. Za razliko od drugih poslancev pa nosim posebno odgovornost, da kot predsednik državnega zbora sklicujem in vodim seje. Ta odgovornost je nad mojo pravico, da kot poslanec obstruiram sejo.

Predstavljajmo si naslednjo situacijo: v prihodnjem mandatu je največja koalicijska stranka SDS, predsednik parlamenta iz njenih vrst pa skupaj z drugimi koalicijskimi poslanci obstruira in onemogoči sejo, ki jo je zahtevala opozicija. To bi bilo nedopustno, šlo bi za razgradnjo parlamentarne demokracije, pri tem pa bi se sklicevali na precedenčno ravnanje Igorja Zorčiča.

Toda opozicija poudarja, da pri glasovanju o vaši zamenjavi na čelu državnega zbora niste imeli težav sprejeti odločitve, da sejo obstruirate.

Tudi te trditve ne držijo in so zlonamerne. Ker se je odločalo o predsedniku državnega zbora, v skladu s poslovnikom seje nisem vodil jaz, temveč podpredsednik parlamenta, zato sem sejo lahko zapustil. Celo higienično je bilo, da nisem odločal sam o sebi.

Vsak poslanec, tudi predsednik državnega zbora, ima pravico obstruirati sejo. Situacije, da s svojo obstrukcijo onemogoči sejo, ki jo je dolžan voditi, pa se moramo izogibati, da lahko parlament normalno deluje. To je še zlasti pomembno v sedanji situaciji, ko oblast institucije in njihovo delovanje podreja svojim dnevnopolitičnim ambicijam. Takšnega početja kot predsednik DZ ne bom dopustil.

Tudi za vodenje torkove seje bi lahko pooblastili koga od podpredsednikov parlamenta.

Najprej moram povedati, da sem bil o nameri opozicije obveščen šele 15 minut pred začetkom seje. Po posvetu sem se odločil, da naredim tako, kot sem naredil, in obvestil opozicijo, da zaradi opisanih razlogov ne morem oditi s seje. Namesto mene bi sejo vodil eden izmed podpredsednikov, ki so blizu koalicije, Tanko ali Simonovič. Ne vem, od kod ideja, da bi se potemtakem seja zaključila po volji opozicije. Obstrukcija namreč zakonodajnega postopka ne zaključi, kot so zmotno razumeli številni moji kritiki.

Bi pa nekatere vladne zakone opozicija lahko zavrnila in podprla svoj zakon o gradnji javnih najemnih stanovanj, če se ne bi odločila za obstrukcijo in bi bili na seji navzoči vsi njeni poslanci. Ne glede na to, da so trije opozicijski poslanci manjkali, pa bi, če bi se opozicija odločila za glasovanje, padel zakon o igrah na srečo. V torek smo bili torej priče poskusu, da bi bila ena seja nesklepčna, naslednja seja pa je bila res nesklepčna in jo bomo morali nadaljevati.

Igor Zorčič
Uroš Kokol/N1

Prvo torkovo sejo ste torej pred nesklepčnostjo rešili vi, ki ste opozicijski poslanec, druga je bila nesklepčna. Ali je torej državni zbor še operativen?

Državni zbor je zaenkrat operativen. Če se bo izkazalo, da koalicija ne more zagotavljati potrebne večine, bo zagotovo na mestu vprašanje, ali lahko takšna koalicija še funkcionira. Vendar delovanja državnega zbora ne sme onemogočiti njegov predsednik. Vsekakor pa menim, da sedanja vlada ne dela dobro in da čim prej potrebujemo volitve.

Toda odločitev o predčasnih volitvah je v rokah premierja Janše.

In tistih podpornikov, ki pri vseh za vlado konstitutivnih vprašanjih, kot so interpelacije in imenovanja ministrov, potegnejo z vlado.

V torek ste bili deležni ostrih kritik iz opozicijskih vrst in številnih pohval iz koalicije, med drugim vaših nekdanjih strankarskih kolegov Zdravka Počivalška in Gregorja Periča.

Tako kot si ne želim kritik opozicije – nekateri so me celo zmerjali z izdajalcem – mi tudi pohvale iz koalicijskih vrst ne laskajo, saj so neiskrene in cinične. Mislim, da so se v koaliciji predvsem naslajali nad tem, kaj v opoziciji delamo sami sebi.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je dejal, da ste naredili tisto, kar ste morali, in da vam bo vaše ravnanje “predvsem koristilo”. Ste se torej s koalicijo uskladili?

Niti slučajno.

Igor Zorčič
Uroš Kokol/N1

Kritike opozicije bi lahko razdelili v dve skupini. Po prvih spet sodelujete s koalicijo, po drugih ste pahorjanski oziroma neodločni. Katera oznaka bolj drži?

Nobena, obe sta deplasirani. Predstavnikom opozicije bi lahko kaj povedal nazaj, a jim ne bom, ker se nam bodo v koaliciji smejali, če bomo med seboj obračunavali. Sam sem se z opozicijskimi strankami še vedno pripravljen pogovarjati in z njimi sodelovati ter se vzdržati obračunavanja, ki me zelo spominja na čase Šarčeve vlade. KUL predlagam, da si izbere pravega nasprotnika. To pa je sedanja vlada in ne jaz.

Toda neodločnost oziroma cincanje je mogoče zaznati tudi pri vašem odločanju o nadaljnji politični poti.

Mojega torkovega ravnanja nikakor ni mogoče označiti za cincanje. Šlo je za zelo jasno in odločno ravnanje, zaradi katerega sem moral požreti veliko gneva. Če bi cincal, bi verjetno pobegnil s seje, se zaprl in se ne bi javljal na telefone.

Tudi pri odločanju o nadaljnji politični poti nisem neodločen. Jasno sem povedal, da ne bom vstopil v nobeno od strank KUL in da se še manj vidim v koalicijskih strankah. Trdno sem prepričan, da je treba oblikovati alternativo sedanjim političnim strankam in uničevanju države, ki smo mu priče na vseh straneh. O tem se moji kolegi nepovezani poslanci in jaz pogovarjamo z več sogovorniki, pripravljamo politični program.

Kaj pa naj bi volilcem ponudila nova stranka?

Volilke in volilci si želijo stranko, ki bo prisluhnila njihovim interesom in potrebam ter se ne bo opredeljevala zgolj za določenega politika ali proti njemu. Nova stranka se mora v svojem programu zelo jasno izreči o družbenih vprašanjih, ki zadevajo našo sedanjost in prihodnost. Ne sme se osredotočati na osrednjega junaka, temveč na vizijo. Doreči je treba, kakšno državo si želimo čez 10, 20 let, kakšna naj bo Slovenija na mednarodnem področju, na področju varstva okolja, sociale, gospodarstva …

Večina strank se v svojih programih loteva teh tem – pred kratkim so svoj program predstavili Socialni demokrati.

Zelo pomembno je tudi uravnoteženje vseh teh politik in njihovo usklajevanje z razvojnimi vizijami in socialnimi programi. SD ima profiliran program, prav tako je v svojem programu zelo artikulirana Levica, še posebej na zanjo pomembnih ideoloških temah. Ostale stranke na levem polu političnega prostora pa v ospredje postavljajo svojega vodjo, okoli katerega se zbirajo člani in simpatizerji.

Menite, da bodo pri morebitni novi stranki volilci osrednjo pozornost res namenili programu in torej ne bodo tudi tokrat v ospredju obrazi? Koliko pa sta bila pri volilnem uspehu Jankovićeve Pozitivne Slovenije in Cerarjeve SMC pomembna programa teh dveh strank?

Nekaj je predvolilni program z obljubami, katere ceste in šole boš zgradil, če hoče stranka delovati dolgoročno in se politično profilirati, pa potrebuje ideološki program. Tega v SMC ni bilo. Takratne vodilne sem opozarjal, da potrebujemo ideološke smernice, a je prevladalo prepričanje, da mora biti SMC nekakšna neideološka stranka. Sedaj je jasno, da to ni bila prava pot – vsaka stranka mora biti ideološko profilirana.

Seveda bo moral za programom nove stranke stati tudi prepričljiv obraz, toda najprej bo moral biti prepričljiv sam program.

Igor Zorčič
Uroš Kokol/N1

Bo za programom nove stranke, ki ga, kot pravite, že pripravljate, stal vaš obraz?

Tega nisem rekel. Če bo prišlo do nove stranke, te ne bom ustanovil sam, temveč bom skupaj s kolegi iz poslanske skupine zgolj eden od 200 ustanovnih članov. Kdo bo predsednik oziroma kdo bodo vodilni obrazi, bomo odločili skupaj.

V torek so paparaci ujeli vašo kolegico iz poslanske skupine nepovezanih poslancev Janjo Sluga na pogovoru s predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom. Ste bili obveščeni o tem sestanku? Je pogovor tekel o oblikovanju nove stranke?

Tega ne želim komentirati.

Kočevski župan Vladimir Prebilič je potrdil, da se je z vami pogovarjal o morebitnem sodelovanju. Se vidite v povezavi, v kateri naj bi sodelovali tudi nekateri župani?

Sodelovanje županov bi bilo v takšni povezavi dobrodošlo. A pogoj ni to, da so župani, temveč da v programu stranke vidijo možnost svojega političnega delovanja. Res pa je, da bodo župani prihodnje leto, ko bodo tudi lokalne volitve, v posebnem položaju. Kolikor mi je znano, nekateri svoje sodelovanje na državnozborskih volitvah pogojujejo s spremembo zakona, ki bi omogočila hkratno opravljanje poslanske in županske funkcije. Sam takšne spremembe ne podpiram; v njej prepoznavam podcenjevanje tako županske kot poslanske funkcije. Menim, da nihče ne more teh dveh funkcij hkrati dovolj zavzeto opravljati.

Na lestvicah priljubljenosti slovenskih politikov se uvrščate zelo visoko. Mislite, da je iz tega že mogoče sklepati, da se tudi morebitni novi stranki obeta visoka podpora?

Na to se ne zanašam. Kot rečeno, bo veliko odvisno od prepričljivosti programa, pa tudi od konkretne situacije. Če bo sedanja politika pri nagovoru volilk in volilcev v prihodnje bolj uspešna, kot je bila doslej, bo delež neopredeljenih padel in bo imela morebitna nova stranka pri naslavljanju volilcev težje delo.

Ocenjujete, da bi vas volilci v novi stranki dojeli kot politika, ki lahko v slovenski politični prostor prinese pomembne spremembe? Ne nazadnje ste bili dolgo vidni predstavnik SMC, ki je sodeč po javnomnenjskih merjenjih povsem izgubila zaupanje javnosti.

Nikoli nisem odstopil od svojih političnih vrednot. Tudi v času SMC se nisem odrekel temu, kar sem obljubil svojim volilkam in volilcem.

Igor Zorčič
Uroš Kokol/N1

Torej se ne strinjate z oceno, da je SMC z vstopom v Janševo koalicijo prevarala svoje volilce.

Nekdanji predsednik SMC Miro Cerar je na enem od soočenj pred zadnjimi volitvami napovedal, da stranka v Janševo vlado ne bo vstopila. Ko se je po odstopu Šarčeve vlade SMC znašla pred odločitvijo, ali naj vstopi v Janševo koalicijo, sem kot njen poslanec dejal, da sem pod določenimi pogoji to pripravljen storiti, predvsem zaradi stanja, v katerem se je država znašla. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni ali če bo koalicija skrenila z začrtane poti, pa sem napovedal, da bom stranko zapustil. To sem tudi storil.

Toda takšno potezo ste potegnili precej pozno.

Bil sem med peterico poslancev SMC, ki smo vztrajno opozarjali, kaj je v Janševi koaliciji narobe in česa ne smemo podpreti. Napetosti v stranki so se začele hitro pojavljati – najprej sta stranko zapustila dva poslanca, nato smo odšli še trije.

Vam je žal, da niste podprli konstruktivne nezaupnice, ki so jo vložili poslanci KUL?

Ne. Tudi če bi trije poslanci SMC, ki smo nato prestopili med nepovezane poslance, podprli kandidata za novega mandatarja, zamenjave Janševe vlade ne bi bilo, saj bi bilo glasov premalo. Na drugi strani je naša nepodpora razgalila, da gospod Erjavec ni imel podpore pri poslancih lastne stranke.

Bi lahko nova stranka, ki jo načrtujete, po volitvah vstopila v Janševo koalicijo?

Če vprašate mene, te možnosti ni. Nova stranka mora biti alternativa ravnanju sedanje vlade, v sredinsko-liberalnem delu političnega prostora pa tudi alternativa sedanji opoziciji.

S kom bi torej lahko nova stranka, če jo boste oblikovali in bo prestopila parlamentarni prag, po volitvah oblikovala koalicijo?

O tem je prezgodaj govoriti. Eno merilo bo zagotovo ideološka in programska sorodnost, drugo je zmožnost sestaviti tvorno in stabilno alternativo temu, kar imamo na oblasti sedaj.

Kakšna pa bo vaša nadaljnja pot, če s projektom nove stranke ne boste uspešni?

Ko sem zapustil SMC, sem vzel v zakup, da v skrajnem primeru ne bom več v politiki. Tako tudi sedaj tistim, ki jih zelo “skrbi” moja politična prihodnost, sporočam: “Ne sekirajte se!”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje