Menu Item
Po družbenih omrežjih se je razširila objava na spletni strani zdravniške zbornice, v kateri je zdravnik mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan opozoril na pomen kritičnega vrednotenja člankov o covid-19 in nevarnostih cepljenja. V odgovoru na vprašanje zdravnice o domnevno znanstvenem članku, ki opozarja, da naj bi cepljenje lahko povzročilo več škode kot bolezen sama, je poudaril: gre za članek, ki ga nista napisala zdravnika, objavljen pa je v reviji, ki je tesno povezana s proticepilskim gibanjem in posamezniki, ki imajo od slednjega finančno korist.
Novomeška zdravnica je na Ihana naslovila prošnjo za komentar (domnevno znanstvenega) članka, ki se hitro širi po spletu in v katerem ameriška avtorja Stephanie Seneff in Greg Nigh pišeta o dilemi, ali mRNA cepiva proti covidu lahko povzročijo več škode kot bolezen sama. Ihan je v komentarju zapisal, da sta avtorja v članku zbrala dileme in strahove, “ki so jih v določenih fazah razvoja cepiva proti covid-19 in med uvajanjem cepljenja imeli številni raziskovalci in o tem seveda tudi pisali. Velika večina od teh dilem se je na srečo izkazala zgolj teoretičnih, saj so praktični izsledki raziskav pokazali, da se ’črni scenariji’ niso uresničili”.
“Slabost članka je, da močno meša izsledke predkliničnih študij s študijami poteka bolezni covid-19 in vse to še z hipotetičnimi nevarnimi učinki cepiv nasploh in še posebej cepiv proti covid-19. Na ta način članek za nepoučenega bralca, ki ne zna sproti razvrščati navedb, lahko deluje (neupravičeno) strašljivo, sploh v kombinaciji z naslovom, ki namiguje, da je cepivo morda bolj škodljivo kot bolezen covid-19. V resnici pa velika večina hipotetičnih ’slabih’ posledic, ki so navedene v članku, še v mnogo večji meri velja za bolezen covid-19, če bi hipoteze držale,” je še zapisal Ihan.
Avtorja, upokojeni informatik in neuropat, v članku morebitnih tveganj nista umestila v širšo sliko pandemije covid-19. “Nikoli, na primer, ne opozorita na dejstvo, da so mnoga tveganja, na katera opozarjata, zgolj teoretična in bi se ob stotinah milijonih cepljenj že pokazala, po drugi strani pa so tveganja bolezni covid-19 zelo konkretna, in jim bo med pandemijo izpostavljena velika večina necepljenih.”
“Okužba s cepivom je pravljičarska teorija”
Ihan v nadaljevanju kritično ovrednoti domnevna tveganja cepljenja, ki jih v članku navajata Seneff in Nigh, med drugim pogosto omenjene nevarnosti vnašanja tuje mRNK v telo. Avtorja navajata, da bi se RNK lahko prepisala v DNK, kar bi povzročilo trajno tvorjenje proteina bodice S, ki izzove imunski odziv. “Vse te trditve so že teoretsko malo verjetne, vsekakor pa se niso izkazale kot praktično pomembne. V vsaki celici je sto tisoče različnih mRNK in zato imajo naše celice mehanizme, da jim te informacijske molekule ne škodujejo z neprestanim povzročanjem genomskih sprememb, ampak se razgradijo, ko opravijo svoje,” je pomislek komentiral Ihan.
Avtorja sta omenila tudi teorijo, da lahko cepljeni ljudje »okužijo s cepivom« tudi necepljene ljudi in jim na ta način povzročijo škodo. Lipidni delci naj bi se lahko iz dendritičnih celic v pljučih razsejali v pljučne mešičke, od tam pa bi cepljeni z izdihanim zrakom “okužil” druge ljudi. “Hipoteza je seveda povsem pravljičarska že v predpostavki, da bi dendritične celice iz rame (cepilno mesto) pripotovale v pljučne mešičke. A avtorja sta očitno želela, čeprav brez utemeljitev, izpeljati namig, da bi cepljeni ljudje lahko na nek način prenesli ‘škodljivo cepivo’ tudi na necepljene,” je zapisal Ihan.
Več njegovih komentarjev lahko preberete tukaj.
Revija povezana s proticepilskim gibanjem
Ob tem je zdravnik opozoril, da članek kaže na širši problem, in sicer veščino kritičnega vrednotenja literature, saj je bistveno razlikovati med verodostojnimi znanstvenimi informacijami in “ozadjem, ki nima zveze z znanostjo in stroko”.
Ihan tako svetuje, da ob branju člankov preverimo izobrazbo in reference avtorjev, ki so ga napisali, ter ovrednotimo, ali je publikacija, kjer je objavljen, verodostojna. V primeru omenjenega članka gre za novo revijo, ki ni umeščena v znanstvene zbirke revij in ki je tesno povezana s proticepilskim gibanjem.
Revija je povezana, kot opozarja Ihan, s časopisom The Defender, osrednjo publikacijo fundacije Children’s Health Defense, ki jo vodi Robert Francis Kennedy Jr. “Njegova proticepilska fundacija producira in objavlja (največ prek časopisa The Defender) nad polovico proticepilskih ’novic’, ki jih nato zaradi njihove šokantnosti in senzacionalizma uporabniki spletnih omrežij širijo po družabnih omrežjih. Kdor želi vnaprej vedeti, kaj od proticepilskih vsebin bo v naslednjih dneh in tednih krožilo po spletu, lahko samo obišče spletno stran The Defender in pregleda njihove zadnje objave,” piše Ihan.
“Za Roberta Francisa Kennedyja Jr. je proticepilstvo poslovni model za njegovo odvetniško dejavnost, po drugi strani pa tudi potencialni model za bodoči politični uspeh. S proticepilskim uporom proti medicini je mogoče dobiti politične privržence med mnogimi depriviligiranimi Američani, ki so nezadovoljni z zdravstveno oskrbo v ZDA in teh je v ZDA zelo veliko. Proticepilstvo se Robertu Francisu Kennedyu Jr. torej že zdaj poslovno zelo izplača in morda se mu bo v bodoče še bolj izplačalo tudi politično, glede na populistični razvoj, ki ga je politika ubrala v dobi družabnih omrežij.”
Alojz Ihan, zdravnik imunolog
Ihan še poudarja, da je osrednji namen številnih proticepilcev zaslužek, saj na podlagi nezaupanja do medicine lahko razbohotijo svoje imperije prehranskih dodatkov, vitaminov in drugih pripravkov, ki naj bi bili učinkoviti proti covidu. “Proticepilstvo je samo trženjski model, ki pa ima v stanju pandemije covida-19 žal mnoge tragične posledice.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje