Ihan: Razprave o švedskem modelu so v sedanjih razmerah brez pomena

Koronavirus 21. Maj 202211:14 > 11:195 komentarjev
Delite:
Alojz Ihan
Foto: Denis Sadiković/N1

Razprave o švedskem modelu so brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v drugačni fazi pandemije, je v pogovoru za STA povedal imunolog Alojz Ihan. Bolj kot z napovedmi epidemičnih valov bi se po njegovi oceni morali ukvarjati z dolgotrajnimi posledicami covida-19, katerih resnost v primeru različice omikron še ni povsem jasna.

Napovedi strokovnjakov glede razvoja pandemije covida-19 so za zdaj nemogoče, je STA pojasnil predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, imunolog Alojz Ihan. Kljub temu strokovnjaki pozorno opazujejo trenuten razvoj epidemije v Južni Afriki, ki jo v njenem jesensko-zimskem obdobju zaznamuje nov val okužb z omikronskima podrazličicama BA.4 in BA.5, ki sta zaradi imunskega odmika še nekoliko bolj kužni od prvih podrazličic BA.1 in BA.2. Klub temu tam ne beležijo zelo velike rasti hospitalizacij in presežnih smrti.

To je, kot pravi, do neke mere pričakovano, saj ima omikron izjemno zmožnost širjenja. Druga različica bi za prevlado morala imeti še večjo, sicer ne more “izriniti” stare različice, prav tako bi morala imunološko dovolj različna od omikrona. Ali obstaja možnost takega razvoja virusa, bo razvidno čez čas.

Po okužbi s katerokoli koronavirusno različico, tudi omikronom, je naravna odpornost človeške sluznice namreč povečana in še nekaj tednov preprečuje ponovno okužbo – gre za pojav virusne interference. Dodatno pred okužbo z novo različico koronavirusa ščitijo še protitelesa in limfociti T, saj imajo različice koronavirusov veliko skupnih molekularnih struktur (antigenov), zato se po okužbi z eno različico v kratkem času težko okužimo z drugo različico.

Ni nemogoče, da bi se pojavila bolj nevarna in nalezljiva različica

Iz dogajanja v Afriki bi lahko sklepali, da bo tudi v Evropi v jeseni sledil nov val okužb z eno od podrazličic omikrona. Ker okužba z omikronom povzroča le nekajmesečno imunološko zaščito, bi bolnišnično zdravljenje v tem primeru potreboval del starejših, ki so imunsko manj odporni, pri ostalih bi bila zaradi prekuženosti s prejšnjimi različicami omikrona in precepljenosti proti covidu-19 možnost potrebe po hospitalizaciji manjša. Kot poudarja Ihan, po raziskavah praktično ni več ljudi, ki se doslej ne bi okužili z različico omikron in/ali cepili proti covidu-19.

Pojav povsem nove koronavirusne različice, ki bi bila bolj nevarna in nalezljiva od novih različic, bi bil po njegovih besedah zelo neprijeten. Gre za trenutno nekoliko manj verjeten, a ne nemogoč scenarij. Prav tako ni zelo verjetno, da bi se pojavila nova nevarnejša in bolj nalezljiva podrazličica omikrona.

O švedskem modelu, ki ga je omenjal bodoči minister

Kandidat za zdravstvenega ministra Daniel Bešič Loredan, ki napoveduje upravljanje epidemije po t. i. švedskem modelu, napoveduje upravljanje epidemije s čim več priporočili. Švedski model sicer nima enotnega pomena, poudarja Ihan, lahko pomeni tudi visoko precepljenost, ki se v Sloveniji trenutno zdi nedosegljiva.

“Švedski model je lahko tudi katastrofa v domovih za starejše, podobna tisti, ki smo jo prakticirali tudi pri nas. Švedski model je lahko tudi enotno zaupanje prebivalcev v epidemiološke ukrepe in njihovo zavzeto upoštevanje,” poudarja. Če se bo v Slovenijo in Evropo v jeseni, kot je pričakovano, preslikalo trenutno stanje Južne Afrike, bodo po njegovi oceni razprave o t. i. švedskem modelu brez pomena, saj smo zaradi prekuženosti in precepljenosti v povsem drugačni fazi pandemije. Na voljo bodo cepiva, odnos do družbe in soljudi pa se bo pokazal ob z upoštevanjem epidemioloških priporočil.

Po oceni Ihana se tudi politika ZDA in držav EU nagiba k takšnim epidemičnim ukrepom, ki bi čim manj vplivali na vsakdanje življenje ljudi, zaostrili pa bi se v primeru polnih zdravstvenih kapacitet. Po njegovem mnenju bolj skrbi “ignoranca” politike do dolgotrajnih posledic covida-19, ki se kažejo s podatki o zmanjšanju pričakovane življenjske dobe. “Ampak ravno prikrivanje žrtev in posledic pandemije, ki jo želi tuja in domača politika izbrisati iz spomina, nas lahko naredi ranljive za nova presenečenja,” opozarja Ihan.

Dolgotrajne posledice po okužbi z omikronom še niso znane

Ob tem pojasnjuje, da dolgotrajne zdravstvene težave zaradi okužbe z različico omikron še niso znane, rezultati prvih raziskav pred jesenjo ne bodo na voljo. Strokovna javnost se po njegovih besedah ukvarja z dilemo, ali je študije zdravstvenih težav po okužbi s prejšnjimi različicami koronavirusa mogoče preslikati na posledice po omikronu. Mnogi menijo in upajo, da omikron zaradi blažjega poteka okužb povzroča tudi manj poznih posledic, a podatki tega še ne potrjujejo.

Če bi se izkazalo, da je število zdravstvenih zapletov po okužbi z različico omikron podobno visoko kot pri prejšnjih različicah, potem strategija “prostega prekuževanja” kljub manjšemu pritisku omikrona na bolnišnice ni bila najboljša. V tem primeru bo po njegovih besedah treba spremljati stanje kroničnih bolnikov in invalidov po covidu-19 in se zazreti v dinamiko padanja pričakovane življenjske dobe, ki se je s pandemijo covida-19 pojavila zlasti v Evropi, Rusiji in Združenih državah Amerike in se je v nekaterih državah zmanjšala že za dve do štiri leta.

“Šele ob realnih podatkih bomo lahko preizkusili trenutno družbeno in politično naklonjenost ideji, da si bomo v bodoče lahko privoščili eno do tri covid-19 epizode letno in živeli enako, kot smo nekoč,” še Ihan.

Izzivi za jesen

Kot pojasnjuje, bo jeseni velik izziv preprečiti bolnišnične okužbe s koronavirusom. Dopustitev širjenja okužb s koronavirusom po bolnišnicah po njegovih besedah pomeni zdravstveno tveganje za bolnike, ki so prišli na zdravljenje, protokoli za preprečevanje širjenja (denimo obvezno testiranje na koronavirusno okužbo) pa upočasnjujejo obravnave. Preprečevanje bolnišničnih okužb pomeni tudi ponovne kadrovske težave, saj bo zdravstveno osebje ob okužbah najverjetneje izolirano.

Poudarja, da se bodo s podobnimi težavami srečavali tudi domovi starejših, zato se bo oskrbovancem jeseni verjetno priporočilo ponovno cepljenje proti covidu-19, pa tudi vsem ostalim. “Vsi glavni proizvajalci cepiv obljubljajo, da bodo do jeseni na voljo kombinirana cepiva, ki bodo ščitila proti eni od prejšnjih različic, beta ali delta, v kombinaciji z omikronom,” dodaja.

Cepljenja proti covidu-19 tako utegnejo postati sezonska, kot cepljenja proti gripi, napoveduje. Ob tem pojasnjuje, da se po več kot letu in pol od dostopnosti prvih cepiv proti covidu-19 niso pokazali kakšni novi, nepričakovani stranski učinki, ki bi bilo drugačni od stranskih učinkov, pokazanih v okviru registracijskih študij cepiv.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar