Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije je pravnomočno ugotovila konflikt interesov pri predsedniku vlade Janezu Janši v primeru vladnega imenovanja odvetnika Francija Matoza za neizvršnega direktorja družbe za upravljanje terjatev bank. Ker se Janša ni izločil iz vladnega odločanja, je ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Izogibanje nasprotjem interesov je pomembno, ker je naslednji korak lahko korupcija, je za N1 pojasnil predsednik KPK Robert Šumi.
Ko je vlada julija lani imenovala Francija Matoza na mesto neizvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bi se moral predsednik vlade Janez Janša iz odločanja izločiti, a tega ni storil, temveč je glasoval za Matozovo imenovanje, je pravnomočno ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Zato je po prepričanju KPK Janša ravnal v nasprotju z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, da se morajo uradne osebe izogibati nasprotjem interesov.
Predsednik KPK Robert Šumi je danes za N1 pojasnil, kaj je Janša storil narobe. Najmanj, kar bi moral Janša narediti, je, da bi ministrom razkril svoj konflikt interesov v primeru Matoza ter se izločil iz glasovanja, je povedal Šumi.
Matoz dobil denar in funkcijo
“S tem imenovanjem je Franci Matoz pridobil premoženjsko in nepremoženjsko korist v obliki prejemkov in funkcije v DUTB,” so sporočili iz KPK. Matoz je namreč odvetnik Janeza Janše in stranke SDS, katere predsednik je Janša. Zato po prepričanju KPK med njima obstaja poslovni stik. Poleg tega je Matoz manjšinski lastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja vladi prijazni spletni medij Nova24tv.si.
“Predsednik vlade se je z glasovanjem o imenovanju Francija Matoza znašel v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri čemer ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne,” so pojasnili na KPK.
Janša preusmeja pozornost
Janša se je na ugotovitev KPK odzval na Twitterju. V zapisu je komisiji očital, da ni problematizirala dela predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za svetovno nogometno organizacijo FIFA, ter prihodkov, ki jih je imel predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob kot predsednik uprave Gen-I.
Važno, da je bilo s popoldanskim fušem predsednika @racunskosodisce za 20.000€ na mesec po mnenju #KPK vse OK. Pa z Golobovimi @GibanjeSvoboda
plačami in nagradami za 45.000€ na mesec v državnem podjetju tudi. https://t.co/z3hUANSLM6— Janez Janša (@JJansaSDS) April 4, 2022
Eden najbolj tipičnih primerov konflikta interesov
Kršitev, ki so jo ugotovili na KPK, za Janšo ne prinaša sankcij. Še vedno pa na komisiji v tej zadevi vodijo prekrškovni postopek, v katerem predsedniku vlade grozi od 400 do 1.200 evrov globe. Glede na to, da KPK pri njem v preteklosti še ni ugotovila takih kršitev, bi ga lahko doletel samo opomin.
Zakon “nasprotje interesov” definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Po prepričanju KPK torej obstaja vsaj videz, da vlada Matoza v DUTB ni imenovala, ker bi ministrski zbor menil, da je to v javnem interesu, ampak zato, ker je Janšev odvetnik.
“Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, sodi med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov in takšno ravnanje povzroča najmanj dvom o objektivnosti in nepristranskosti celotnega postopka,” so danes poudarili na KPK.
“Gojišče za korupcijo”
Šumi priznava, da bi lahko vlada Matoza v DUTB imenovala, tudi če bi se Janša izločil iz glasovanja. Vendar je poudaril, da je izogibanje konfliktom interesov zelo pomembno. Če nekdo odloča, o osebi, s katero je povezan, to vzbuja dvom, da imenovanje te osebe ni bilo pošteno do drugih kandidatov za funkcijo, je pojasnil. Poleg tega takšno imenovanje meče senco dvoma na vse odločitve, ki ji potem ta oseba sprejema na svojem položaju, je poudaril.
“Ko se navadimo, da je to sprejemljivo, je samo še korak naprej tisto, kar se da v zameno,” je povedal, “Temu se pa že reče korupcija. Anomalije, s katerimi se naša komisija ukvarja, so velikokrat tesno povezane z nasprotjem interesov.”
Vnaprej zavračajo očitke o povezavi z volitvami
Komisija je postopek začela avgusta lani na lastno pobudo, saj je sum nasprotja interesov zaznala v predhodnem preizkusu prejete prijave iz maja 2021. Odločitev so na KPK sprejeli februarja, a je postala pravnomočna konec marca, po izteku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu.
“Ob tem komisija vnaprej zavrača vse morebitne neutemeljene in neupravičene očitke o tem, da je objava ugotovitev kakorkoli povezana s trenutnim predvolilnim časom, saj pri javnih objavah ravnamo v vseh primerih enako. To je, da ugotovitve ali druge odločitve komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu,” so sporočili s KPK. Poudarili so, da komisija ni odločala o tem, kdaj in kako bo predmetna seja vlade potekala. “Ko je bil zaznan sum kršitev, torej avgusta 2021, je komisija uvedla postopek in ga tako kot ostale postopke vodila v skladu z vsemi vzpostavljenimi standardi.”
Kup funkcij Matoza in njegove nekdanje sodelavke
Avgusta 2020 je slovenski državni holding Matoza imenoval v nadzorni svet Slovenskih železnic, julija lani, torej v mesecu, ko ga je vlada imenovala v DUTB, pa še v nadzorni svet Luke Koper. Ker je mesto neizvršnega direktorja DUTB nadzorniška funkcija, ima Matoz zdaj največje število nadzorniških mest.
Matoz je za medije pojasnjeval, da teh nadzorniških funkcij ni sprejel zaradi plačila, saj naj bi kot odvetnik zaslužil več. “Te funkcije so bolj odgovorne, kot so plačane. Motiv je zame izziv. Delam nekaj, česar prej v življenju nisem,” je dejal januarja letos za spletni portal Siol.
Šumi je danes poudaril, da vsa ozadja Matozovega imenovanja komisiji niso znana. Poudaril pa je, da je Matoz vendarle pridobil koristi, in sicer premoženjsko v obliki plačila za funkcijo, ter nepremoženjsko korist v obliki časti in referenc, ki jih funkcija prinaša. Takšna imenovanja, v katerih je zaznati mešanje javnih in zasebnih interesov, krepijo nezaupanje ljudi v javni sektor.
V treh nadzornih svetih je tudi Matozova nekdanja sodelavka Nina Marin. To funkcijo opravlja v železničarskem gradbenem podjetju SŽ-ŽGP, ki je v lasti Slovenskih železnic, v Stanovanjskem skladu, ki je v lasti države, ter v Mladinski knjigi Založbi, ki je v večinski lasti DUTB. Poleg tega je Nina Marin direktorica Istrabenza, ki je prav tako v lasti DUTB, ter sekretarka v kabinetu ministra za finance Andreja Širclja, kjer po pooblastilu opravlja tudi delo vršilke dolžnosti vodje službe za pravne zadeve.
“Ugotovitve je treba jemati resno”
Organizacija Transparency international Slovenija je sporočila, da je treba danes objavljeno ugotovitev KPK jemati posebej resno, saj so premier in drugi vidni predstavniki oblasti zgled za celotno družbo. “Postopki imenovanja na ključne funkcije, tako v javnem sektorju, kot tudi v podjetjih v državni lasti, bi morali biti vodeni kakovostno, brez nepravilnosti in s tem vzbujati zaupanje javnosti. Ta primer kaže, da to še zdaleč ni tako. Ob tem ne smemo pozabiti na nedavna opozorila Združenja nadzornikov Slovenije o nadaljevanju slabih praks pri kadrovanju v upravne odbore družb v lasti države,« je dodal vodja projektov na Transpareny international Slovenija Sebastijan Peterka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje