Po informacijah N1 je bil pripornik, pri katerem so v začetku avgusta potrdili tuberkulozo, bolan že vsaj mesec prej. Po besedah očividcev so ga namreč v začetku julija kljub izredno močnemu kašlju iz pripora pripeljali v razpravno dvorano na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je potekal narok. Je zapor o njegovem zdravstvenem stanju — še preden je bila okužba uradno potrjena — sploh obvestil sodišče? Zakaj je do naroka sploh prišlo, glede na to, da na sodišču obstaja možnost videokonference? In ali so bili o stiku z moškim sploh obveščeni vsi, ki so bili v njegovi bližini?
V ponedeljek sta direktor ljubljanskega zapora Denis Perše in vodja nacionalnega programa za tuberkulozo prim. Petra Svetina z Golnika sklicala posebno novinarsko konferenco. Pri enem od pripornikov, po naših informacijah gre za državljana Ukrajine, so namreč na Povšetovi v začetku avgusta zaznali sum na tuberkulozo. Okužbo so nato na kliniki Golnik tudi potrdili, na tiskovni konferenci pa je Svetina zatrjevala, da so razmere pod nadzorom.
A po naših informacijah je bil moški vidno bolan že vsaj mesec prej. Po besedah prič je bil namreč v začetku julija v razpravni dvorani na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je potekal narok, tam pa je zelo močno kašljal.
Na Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) smo zato naslovili več vprašanj.
Med drugim nas je zanimalo, ali je zapor o močnem kašlju oziroma zdravstvenem stanju pripornika — še preden je bila okužba uradno potrjena — obvestil sodišče. Prav tako nas je zanimalo, kakšne ukrepe je zapor sprejel in zakaj je bil narok sploh opravljen, glede na to, da na sodišču obstaja možnost videokonference.
Tri dni prošenj N1 za konkretne odgovore
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so sprva zgolj ponovili besede vodje nacionalnega programa za tuberkulozo, “da so razmere pod nadzorom”, in zapisali, da so bili vsi potrebni ukrepi izvedeni ali pa še bodo.
Tri dni smo upravo zato večkrat prosili za konkretne odgovore, a so se ves čas — čeprav gre za primer, ki je v javnem interesu in se dotika javnega zdravja — sklicevali na varstvo osebnih podatkov. Pa čeprav nismo operirali ne z imenom ne s priimkom, pa tudi s kaznivim dejanjem, ki naj bi ga zagrešil, ne.
Foto: Srdjan Zivulovic/Bobo
V splošnem so odgovorili, da je (oziroma še bo) epidemiološka stroka poiskala stike z obolelim in zagotovila testiranja v strokovno utemeljenih rokih. “V obravnavo so/ bodo poleg zaprtih oseb in zaposlenih vključene tudi osebe, ki so bile z njim v kontaktu zunaj zapora, torej če bo to potrebno, tudi osebje sodišča,” so posredno potrdili, da se je moški res udeležil naroka na sodišču.
To so za N1 potrdili tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zapisali so, da jih zapor v času predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije ni obvestil o zdravstvenih težavah priprtega, ki bi onemogočale izvedbo naroka.
Foto: Žiga Živulović jr.
Iz odgovora sodišča: “V zvezi z vprašanjem, ki ste ga naslovili na Okrožno sodišče v Ljubljani, 26. 8. 2024, odgovarjamo, da v času predobravnavnega naroka in naroka za izrek kazenske sankcije sodišče s strani zavoda ni bilo seznanjeno s kakšnimi zdravstvenimi težavami priprtega, ki bi onemogočale izvedbo naroka, ter na določbe Pravilnika o izvrševanju pripora, ki določajo način in pristojnosti v zvezi z zdravstveno oskrbo pripornikov.”
Po besedah okrožnega sodišča naroka prek videokonference niso izvedli, ker se s tem izrecno ni strinjal obtoženi. Želel je, da se mu sodi z osebno navzočnostjo na sodišču.
URSIKS: Sodišče smo obvestili dan po tem, ko je bil pripornik hospitaliziran
Po besedah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij obveščanje sodišča poteka “glede na razpoložljive in relevantne informacije”, ki jih zaporu preda ambulanta zavoda, ki izvaja zdravstveno oskrbo v zaporu v sklopu javne zdravstvene mreže. “V skladu s tem smo ravnali tudi v konkretnem primeru, in v tem delu komunikacija ni odstopala od siceršnje prakse,” so zagotovili.
Splošno so dodali, da je sicer sodišče, ki pripor odredi, ažurno seznanjeno z zdravstvenim stanjem pripornika. Če pripornik potrebuje oskrbo v zdravstvenem zavodu, to na predlog zaporskega zdravnika odredi sodišče. Če gre za nujen primer, lahko to stori tudi direktor zapora, ki mora obenem takoj obvestiti sodišče.
“Ob zaznani okužbi je bilo torej z naše strani izvedeno potrebno obveščanje pristojnega sodišča. Sodišče je bilo o hospitalizaciji pripornika po potrjeni diagnozi tuberkuloze obveščeno takoj, ko je bilo mogoče, in sicer naslednji dan po izvedeni hospitalizaciji,” so zapisali.
Epidemiologi še vedno ugotavljajo, kdo je bil z obolelim v stiku
Ne v zaporu ne na sodišču niso razkrili natančne časovnice, kako in kdaj je komunikacija med obema zavodoma potekala in kakšna točno je bila (zapor smo denimo eksplicitno spraševali tudi, ali je o zdravstvenem stanju tega pripornika oz. močnem kašlju obstajala komunikacija s sodiščem tudi pred narokom ali ob njem oz. pred potrjeno diagnozo tuberkuloze). S sodišča nam niso odgovorili tudi na vprašanje, kakšni so zdaj ukrepi pri njih.
Dodatno poizvedbo smo zato poslali še na kliniko Golnik, kjer je moški trenutno hospitaliziran.
“Pacient je bil takoj, še isti dan, preusmerjen k nam in sprejet na Oddelek za tuberkulozo, kjer smo začeli z aerogeno izolacijo. Sum na tuberkulozo je bil potrjen isti dan, ko je bil pacient hospitaliziran na naši kliniki,” so pojasnili.
Sledili so ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe, še isti dan pa so po ustaljenem protokolu obvestili pristojne v ljubljanskem zaporu. Začeli so se tudi dogovarjati o tem, kakšni ukrepi bodo sledili: v ponedeljek je direktor zapora Perše dejal, da so najprej najbolj tesne stike izolirali, zato so sprehodi in obiski zapornikov ločeni. Zagotovili so tudi dodatna dezinfekcijska in zaščitna sredstva.
Med ukrepe spada tudi obravnava oseb, ki so bili v stiku z obolelim, kar vključuje tudi osebje sodišča.
Foto: Tina Kosec/BOBO
“Epidemiološka poizvedba še poteka”
“Kontakti na sodišču bodo enako obravnavani kot vsi ostali stiki. Epidemiološka poizvedba, kdo je bil s pacientom v stiku, kdaj in kako dolgo, še vedno poteka,” so zapisali na Golniku. Znova so poudarili, da ljudi, ki so v stiku z obolelo osebo, ne pregledajo takoj po stiku, ampak vsaj dva meseca kasneje. V nasprotnem primeru bi bili lahko testi lažno negativni.
“Najožje kontakte smo že začeli pregledovati, to je tiste, ki so bili z bolnikom neprestano v stiku (zaporniki, zaposleni v zaporu),” so dodali. Sodišča o potrjeni diagnozi tuberkuloze pri priporniku niso posebej obveščali, ker da za to niso pristojni. “Smo pa z njimi že v stiku glede obravnave izpostavljenih oseb. Kot že rečeno, so razmere pod nadzorom,” so za N1 zatrdili po naših včerajšnjih vprašanjih na Golniku.
Tožilstvo: Odgovora z Golnika še nismo dobili
V četrtek smo dodatna vprašanja poslali še na tožilstvo, kjer so za N1 pojasnili, da je dve državni tožilki o kontaktu z okuženim pripornikom obvestilo okrajno sodišče v Ljubljani. Sodišče ju je o tem obvestilo v četrtek, torej tri dni po tem, ko smo na N1 okrožno sodišče spraševali o sprejetih ukrepih.
“Da sta bili s to osebo v isti zadevi v kontaktu še dve drugi državni tožilki, smo nato ugotovili še s pregledom preteklih udeležb tožilcev na narokih. Na podlagi navedenega smo še isti dan zaprosili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za informacije o nadaljnjih ukrepih, NIJZ pa nas je napotil na Univerzitetno kliniko Golnik, od koder odgovor še čakamo,” so zapisali.
Vprašanje, ki se postavlja, pa je, kako je mogoče, da je oseba, ki je — po pričevanju očividcev — tako zelo močno kašljala, sploh lahko prišla v razpravno dvorano na sodišče.
“V takšni gneči so pogoji za širjenje nalezljivih bolezni več kot idealni”
Po besedah predsednika Sindikata državnih organov Slovenije Frančiška Verka se je (tudi zaradi potrjenega primera tuberkuloze) na sindikat obrnilo več pravosodnih policistov iz vseh slovenskih zaporov, še posebej pa iz ljubljanskega.
“Tam se v tej vročini gnete 265 zapornikov, kar pomeni 200-odstotno zasedenost oziroma enkrat več, kot je to dopustno. V vseh slovenskih zaporih je bilo na včerajšnji dan 1.831 zapornikov oziroma eno tretjino več, kot to dopuščajo zaporski bivalni normativi. V takšni gneči so pogoji za širjenje nalezljivih bolezni več kot idealni. V tej ‘skuhani in prekuhani’ situaciji je težko zagotavljati normalno higieno zapornikov in še manj podrobno kontrolirati njihovo zdravstveno stanje,” je oster Verk.
Frančišek Verk (Foto: Borut Živulović/Bobo)
Znova je opozoril, da je dela v zaporih vedno več, pravosodnih policistov pa vedno manj, saj so po njegovih besedah delovni pogoji vedno slabši, plače pa nizke.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje