Menu Item
Inšpektorat za delo je influencerja oglobil s 1.500 evri, ker od inšpektorata ni dobil dovoljenja za delo otrok, mlajših od 15 let. Odločba še ni pravnomočna. Neuradno gre za starše, ki so v objave na Instagramu, s katerimi promovirajo različne izdelke, vključili tudi svoje otroke.
“Inšpektorat za delo (IRSD) je subjektu (influencerju) izdal prekrškovno odločbo z izrekom globe 1.500 evrov, ker ta od IRSD predhodno ni dobil dovoljenja za delo otrok, mlajših od 15 let,” so za N1 potrdili na inšpektoratu. Vložena je bila zahteva za sodno varstvo in tako odločba še ni pravnomočna in je v reševanju na sodišču.
Po informacijah N1 gre za družino, kjer na posnetkih, iz katerih je razvidno, da so namenjeni promociji določenega izdelka (torej delujejo kot oglas) sodelujejo tudi otroci. Družina ima spletno stran, različno vsebino pa objavlja na Instagramu, Facebooku in YouTubu. Sporni naj bi bili posnetki, objavljeni na Instagramu.
Zakonodaja določa, da otrok, ki je mlajši od 15 let, lahko “izjemoma, proti plačilu, sodeluje pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti v skupnem trajanju največ 2 uri na dan in 12 ur na teden”, a za to potrebuje predhodno dovoljenje inšpektorja za delo. Inšpektor dovoljenje izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika. Še en pogoj za izdajo dovoljenja je, da dela, ki jih bo otrok opravljal, “ne ogrožajo njegove varnosti, zdravja, morale, izobraževanja in razvoja”.
Zakoniti zastopnik mora popolno vlogo za izdajo predhodnega dovoljenja za delo vložiti pri inšpektoratu za delo. Influencer, ki ga je inšpektorat oglobil, tega očitno ni storil. Neuradno gre za profil, na katerem so starši s pomočjo otrok promovirali različne izdelke, med njimi kozmetiko.
Da je pojavljanje otrok v objavah njihovih influencerskih staršev lahko zelo sporno in škodljivo, je za našo rubriko Poglobljeno opozoril dr. Benjamin Lesjak, pravnik, ki sodeluje s točko ozaveščanja Safe.si. Lesjak je do spletnih vplivnežev izjemno kritičen, saj to področje zakonsko ni regulirano in se pod pretvezo osebnih objav pogosto skriva oglaševanje, še posebej promocijsko umeščanje izdelkov (ang. product placement). Vplivneži z uporabo svojih otrok širijo svoj doseg, saj so zanimivi za širšo javnost, poleg tega pa postanejo zanimivi za prodajnike, ki tržijo otroške izdelke. Starši tako v imenu otrok z oglaševalci sklepajo pogodbe, s katerimi se zavežejo, da bodo otroci posneli določeno število videov na teden za določeno finančno korist (starša). “S tem ko starši otroka pehajo v takšno delo, pravzaprav izkoriščajo otroško delovno silo. Po mojem mnenju bi to lahko preverjala tudi delovna inšpekcija,” je takrat dejal Lesjak, zdaj se je očitno to tudi zgodilo.
Več o tem v članku Slike otrok na družbenih omrežjih: Kdo jih gleda? In kako se oni vidijo sami? O nevarnostih takih objav pa lahko več preberete v članku Spletne spolne zlorabe: na posnetkih identificirali 57 otrok iz Slovenije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje