Material, ki sta ga podjetji Nivo Eko in Tegar odložili na območju poslovne cone Arnovski gozd pri Žalcu, po dosedanjih ugotovitvah inšpektorata ni nevaren odpadek, ampak gre za prod iz porečja Savinje.
Žalska občina že nekaj časa opozarja, da se je ob avtocestnem priključku Arja vas pojavila nedovoljena deponija. Podjetji Nivo Eko in Tegar naj bi tja ob popoplavni obnovi vozili neznani material, zato ju je občina v začetku aprila prijavila inšpekciji.
Na inšpektoratu so pojasnili, da so doslej v postopku, ki še ni zaključen, ugotovili, da podjetje Nivo Eko, ki izvaja izredne ukrepe na vodotokih po lanskih poplavah, v poslovni coni Arnovski gozd začasno skladišči naplavine iz porečja Savinje. Material se bo po navedbah inšpektorata uporabil za izvedbo sanacijskih del, kot to določa zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
Kot pravi inšpektorat, se lahko naplavine, ki so pridobljene v okviru izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda in niso onesnažene z nevarnimi snovmi, uporabijo v prvotnem stanju za gradnjo na drugem kraju, če gre za sanacijo ali za vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na prizadetih območjih.
“Če bi se v inšpekcijskem postopku ugotovilo, da je prod onesnažen z nevarnimi snovmi, pa se bo naplavine obravnavalo kot odpadek,” so izpostavili na inšpektoratu.
Tudi podjetji pravita, da gre za začasni ukrep
Da gre v primeru nalaganja prodnega in drugega materiala na območju poslovne cone Arnovski gozd za začasni ukrep, po navedbah žalske občine zatrjujejo tudi v podjetjih Nivo Eko in Tegar. “Podrobnejših informacij pa ne dajejo in tudi ne odgovarjajo na konkretne pozive, naj predložijo ustrezna dovoljenja za odlaganje materiala in nastanek deponije,” so v torek pojasnili na občini.
Ob tem so opozorili, da za izvajalce sanacijskih del ne veljajo predpisi, ki veljajo za druge državljane v Sloveniji. “In to kljub dejstvu, da v Sloveniji trenutno ni izrednih razmer, ki bi morda lahko opravičevale izredne ukrepe in nastanek začasnih odlagališč.”
Po besedah odvetnice občine Urške Kežmah si želijo ugotoviti, ali je v odloženem materialu karkoli nevarnega. “Iz preteklih izkušenj lahko povem, da so se v teh materialih našle nevarne stvari. Ko voda poplavi, so v njej kadavri, mi ne vemo, od kod je bilo to odvzeto, ni nobene sledljivosti. Če pa ta obstaja, pa nam nihče ničesar ne pove,” je dejala v izjavi medijem.
Kot nepristojno za reševanje situacije v zvezi z deponijo se je po navedbah občine izreklo tudi resorno ministrstvo za naravne vire in prostor, čeprav v njegovi sestavi deluje direkcija za vode. Ta jim je v dopisu marca med drugim pojasnila, da skladnosti odlagališča s prostorskimi akti ne preverjajo in da za začasne deponije izvajalci ne pridobivajo soglasij.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!