Menu Item
V številnih krajih po državi letos poleti opažajo ogromno majhnih žuželk s prosojnimi krili. Gre za tujerodno vrsto, hrastovo čipkarko, ki povzroča vse večjo škodo na hrastovih gozdovih. To je le ena od tujerodnih vrst žuželk, ki se v zadnjih letih širijo po Sloveniji.
Hrastova čipkarka (lat. Corythucha arcuata) je vrsta žuželke iz družine mrežastih stenic. Izvira iz Severne Amerike, a se v zadnjih letih intenzivno širi po Evropi, tudi pri nas.
Če se v teh poletnih dneh ustavite v kakšnem od ljubljanskih parkov ali v večjem delu Slovenije, kjer raste hrast, boste verjetno videli tudi te majhne leteče žuželke. V Evropi so jih prvič zaznali leta 2000, v Sloveniji pa leta 2016, pojasnjuje strokovnjak kustodiata za nevretenčarje Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar. Prva leta so bile na Krškem polju v vzhodni Sloveniji, zdaj so že skoraj po vsej državi. “Na Gorenjskem lahko vidite hrastove gozdove, ki so rumenorjavo obarvani, ker jih je napadla čipkarka,” opisuje Trilar.
Žuželka se prehranjuje na listih hrastov, iz katerih sesa listni sok. Najdemo jo tudi na nekaterih drugih drevesih. Prizadeti listi zbledijo, ob močnem napadu se posušijo in predčasno odpadejo. Zaradi ponavljajočih se poškodb lahko drevo oslabi.
Tuja drevesa, tuje žuželke
Čipkarke so ime dobile po značilnem mrežastem vzorcu. Poleg hrastovih so pri nas razširjene tudi zelo podobne platanove čipkarke (lat. Corythucha ciliata).
“Platanova čipkarka je pri nas povsod, kjer rastejo platane. Ko so to drevo med obema vojnama prinesli v Evropo, je z njo prišla tudi čipkarka,” pravi Trilar in se sprašuje, zakaj v parke zasajamo tujerodna drevesa (vrsta platane, ki raste tudi na ljubljanskem Kongresnem trgu, je iz Kanade), če pa obstaja avtohtona balkanska platana, ki je čipkarke ne napadajo. Te žuželke prezimijo pod lubjem. “Pozimi jih najdete pod lubjem platan v ljubljanskih parkih,” dodaja Trilar.
Hrastove čipkarke tudi “pičijo”
O tem, da je letos poleti čipkark še posebej veliko in da so precej nadležne, saj pikajo ljudi, so poročali tudi hrvaški mediji. “Vbod hrastove čipkarke ni posebej nevaren, je pa lahko neprijeten, še posebno za bolj občutljive ljudi, pri katerih lahko nastane alergijska reakcija,” je za Jutarnji list povedala Valentina Kuzmić, ki je te žuželke preučevala na zagrebški agronomski fakulteti. Vbod lahko, podobno kot pik komarja, povzroči rdečico in srbenje.
Po besedah raziskovalke čipkarke “pičijo”, ker verjetno v vročih dneh človeški znoj zamenjajo za listni sok rastlin.
Trilar pojasnjuje, da pičijo tiste žuželke, ki imajo poleg žela še strupne žleze, na primer čebele in sršeni, stenice in klopi pa ne pičijo, ampak vbodejo.
Trilar, ki žuželke preučuje, z vbodi čipkark nima izkušenj. “To je rastlinojeda vrsta stenice, ki ni sposobna sesanja vretenčarske krvi,” pojasnjuje. “V nasprotju s klopi, pajkovci in žuželkami, ki sesajo kri, rastlinojeda čipkarka ne izloča sline in nima encimov, ki preprečujejo strjevanje krvi, zato bi ji, tudi če bi človeka lahko vbodla do krvi, ta zamašila rilček,” opisuje. Če naključno zabode človeka, je to neškodljivo, njen rilček oziroma bodalce pa je, pravi Trilar, prekratek, da bi predrl povrhnjico človeške kože.
Vse več tujerodnih vrst
“Ko prinesemo tujo žival v novo okolje, je to vedno problem, saj običajno hkrati z njo ne prinesemo tudi njenih plenilcev,” pojasnjuje Trilar. Čipkarke podobno kot druge tujerodne žuželke v naših krajih nimajo naravnih sovražnikov, zato njihova populacija raste. “Če bi hoteli širjenje ustaviti, bi morali prinesti katerega od naravnih sovražnikov, a je tudi to vprašljivo, saj gre spet za tujerodno vrsto, za katero ne vemo, kako bo odreagirala in ali bo napadla le čipkarko ali še kaj drugega,” opisuje začarani krog.
Ko so pred desetletji v ljubljanskem parku pred sodiščem zasadili tujerodno drevo tulipovec, so skupaj z njim v Slovenijo zanesli tudi tulipovčevo uš, Trilar našteje še en podoben primer. “Nato je čez več let prišla tujerodna harlekinska polonica, ki se prehranjuje s to ušjo. Zdaj jo v toplih dneh pogosto vidimo na prisojnih fasadah, vdira pa tudi v stanovanja.” Harlekinska polonica je invazivna in izriva avtohtone vrste pikapolonic, uvrščena je na seznam sto najresnejših tujerodnih groženj evropski biotski raznovrstnosti.
Iz letalske baze k nam več vrst stenic in kaparjev
“Evropa ima dokaj strogo kontrolo vnosa tujerodnih vrst, šibka točka pa so ameriške vojaške baze, kamor lahko prinesejo katerokoli okrasno rastlino brez kakršnegakoli nadzora,” opisuje Trilar. Skupaj z rastlinami pa pridejo tudi tujerodne žuželke. “Največ vnosov tujerodnih žuželk v bližini Slovenije je iz Furlanije – Julijske krajine, kjer je letalska baza Aviano. Od tam se je k nam razširilo več vrst stenic in kaparjev, pa tudi medeči škržatek, ki povzroča škodo na vinski trti in sadnem drevju,” pojasnjuje Trilar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje