Menu Item
Čebelarji in biologi z zaskrbljenostjo spremljajo novice o opažanjih azijskega sršena, invazivne vrste, v naši soseščini. Bilo naj bi le še vprašanje časa, kdaj ga bomo prvič opazili tudi v Sloveniji. V boju proti njemu pa bomo imeli zaveznike – naše "domače", evropske sršene, ki so med ljudmi neupravičeno na slabem glasu.
Azijski sršen je nekoliko manjši od evropskega in ga prepoznamo po oranžnih odtenkih na zadku ter rumenih nožicah. Nič bolj strupen ali agresiven ni kot druge vrste sršenov. Ima pa bistveno bolj številčna gnezda in zelo rad napada čebele ter druge žuželke, s katerimi hrani svoje ličinke.
“Azijski sršeni značilno plenijo v skupinah z lebdenjem v zraku pred panji, kjer lovijo čebele v letu,” je v najnovejši izdaji revije Slovenski čebelar zapisal Rene Rus z veterinarske fakultete. “Plenjenje je lahko tako intenzivno, da vodi do popolne ohromitve izletanja čebel.”
Čebelar Matjaž Levičar za N1 celo napoveduje, da bo prihod azijskega sršena pripomogel k radikalni redukciji čebelarstva v Sloveniji.
Veliko čebel pomeni veliko hrane za azijskega sršena
V Evropi so azijskega sršena prvič opazili leta 2004. V Francijo naj bi ga po trgovskih poteh nenamenoma vnesli kot slepega potnika iz Azije. Od takrat se je postopoma širil po celini. Na zahodu Italije so ga prvič opazili leta 2012. V zadnjem letu pa je vse več poročil o najdbah gnezd azijskega sršena v bližini Slovenije, zato strokovnjaki sklepajo, da je tudi njegov prihod v Slovenijo le še vprašanje časa.
“Našli so ga že na nekaterih območjih na Madžarskem, Češkem, v Avstriji in v severnem delu Italije,” nam je pojasnila dr. Metka Pislak Ocepek z veterinarske fakultete. “V Italiji je prisoten že več let, v ostalih navedenih državah so ga prvič zaznali v zadnjem letu dni. Tako da je zagotovo pričakovati, da ga bomo v bližnji prihodnosti opazili tudi na območju Slovenije.”
Da so vnos, obstanek in širjenje azijskega sršena v Sloveniji zelo verjetni, v Slovenskem čebelarju piše tudi Rene Rus. Posebej ugodno zanj je, da imamo v Sloveniji zelo veliko čebel. “Velika gostota čebeljih družin pomeni zelo veliko količino hrane za tujerodnega sršena.”
Nujno hitro in organizirano uničevanje gnezd
Ob prihodu azijskega sršena bo treba hitro in organizirano ukrepati, opozarja dr. Pislak Ocepek. “Škoda v čebelarstvu je odvisna od števila sršenov, ki napadajo čebelje družine. Zato je pomembno, da se izvajajo ukrepi za zmanjševanje števila njegovih gnezd v okolju. Brez teh ukrepov se lahko v nekaj letih število gnezd in s tem tudi sršenov zelo poveča.”
Ob stalnih napadih azijskih sršenov lahko čebelje družine močno oslabijo in tudi propadejo. Kot opozarja dr. Danilo Bevk z nacionalnega inštituta za biologijo, utegne azijski sršen predstavljati tudi novo grožnjo že tako upadajoči populaciji divjih opraševalcev.
A nismo povsem brez moči, poudarja dr. Pislak Ocepek. “Če redno izvajamo ukrepe za zmanjševanje števila gnezd, je mogoče škodo močno omejiti.” Ob tem pa opozarja, da to zahteva aktivno delovanje različnih služb in zagotovljena finančna sredstva.
Ne uničujte vseh sršenov in os!
V preprečevanju prehitrega širjenja azijskega sršena bo pomembno vlogo odigral tudi naš domači, evropski sršen, saj bo njegov edini konkurent za prehranske vire in življenjski prostor. “Zato je zelo pomembno, da v strahu pred azijskim sršenom ne uničujemo vse povprek tudi evropskega sršena in različnih vrst os,” svari dr. Pislak Ocepek.
Evropski sršen je (neupravičeno) na slabem glasu. “Žal pri nas nekateri sršene še vedno preganjajo, tudi čebelarji. A škoda, ki jo evropski sršen naredi v čebelarstvu, je v primerjavi z azijskim zanemarljiva,” opozarja dr. Danilo Bevk. “Manj kot bo evropskih sršenov, lažje se bo azijski sršen širil.”
Tudi brez grožnje azijskega sršena je evropski sršen pomemben del ekosistemov, še poudarja Bevk. “Kot velik plenilec uravnava število žuželk, tudi tistih, ki ob prenamnožitvi v kmetijstvu delajo škodo, npr. listnih uši. V nekaterih evropskih državah je zato že vrsto let zaščiten.”
V Nemčiji je za uničevanje osebkov ali gnezd zagrožena kazen do 50 tisoč evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje