Menu Item
Predstavniki ministrstva za zdravje z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom na čelu so danes predstavili stanje investicij v slovenskem zdravstvu s poudarkom na UKC Ljubljana. Zaskrbljujoče je predvsem nizko črpanje evropskih sredstev, ki so na voljo. Realizacija EU sredstev glede na celotno vrednost projektov znaša zgolj 5 odstotkov.
Časnik Delo je konec junija poročal o razpisu za energetsko sanacijo ljubljanskega kliničnega centra. Z energetsko prenovo stavbe se vse bolj zatika, z zadevo pa je seznanjena tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes na novinarski konferenci povedal, da mora UKC Ljubljana do 15. avgusta pripraviti jasen načrt za preselitev glavne stavbe po četrtinah, ta načrt pa mora biti usklajen z vsemi strokovnimi vodji. Kapaciteta UKC Ljubljana se ob tem ne sme zmanjšati za nič. Načrt je do leta 2025 v celoti prenoviti stavbo UKC Ljubljana.
“Videli bomo, kaj bo vodstvo pripravilo. 17. avgusta je seja sveta zavoda, to budno spremljamo. UKC Ljubljana ima na razpolago največ milijonov, naša naloga je, da bdimo nad tem, da sredstva tudi počrpajo. Tako ima vodstvo zdaj dva tedna časa,” je poudaril minister, ki pravi, da so sprožili vse alarme, da ne bi na ta projekt padel sum korupcije. Vsaka pogodba ministrstva sicer vsebuje protikorupcijsko klavzulo, kar pomeni, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali korupcije pogodba pade, s tem pa tudi črpanje evropskih sredstev. “Absolutno ne drži, da smo ustavili kakšno gradnjo v Sloveniji ali zavrnili plačilo,” je še poudaril minister.
Celotna energetska sanacija in revitalizacija UKC Ljubljana je sicer mišljena v štirih fazah, Bešič Loredan pa poudarja, da je najpomembnejše, da je celotna prenova usklajena s stroko, saj se bliža jesen, UKC Ljubljana pa je ključna ustanova, kjer morajo biti postelje na voljo v primeru novega vala covida.
Anita Zakšek, vodja finančne službe na Ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci predstavila pregled izdatkov. Od 770 milijonov evrov v proračunu ministrstva je malo manj kot 50 odstotkov namenjenih obvladovanju epidemije covid. Največ gre za PCR in HAG testiranje, sledi pa nakup cepiv. Manj kot tretjino vseh sredstev je predvidenih za investicije v zdravstvu, 15 odstotkov pa je namenjenih izobraževanju in usposabljanju zdravstvenih delavcev.
Viri, iz katerih financirajo investicije, so predvsem integralna sredstva proračuna, temu sledijo evropska sredstva in pripadajoča slovenska udeležba. Preostanek predstavlja sklad za okrevanje in odpornost in sklad za investicije v zdravstvo.
Pri evropskih sredstvih se še izvajajo projekti, za katere se bodo črpala sredstva do konca leta 2023. V prvi vrsti Evropa denar namenja ukrepom, namenjenim deinstitucionalizaciji (omogočanje, da ljudje čim dlje bivajo v domačem okolju) in pa energetski sanaciji zdravstvenih ustanov. Velik projekt je bila tudi nabava medicinske in osebne varovalne opreme.
V. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder je izpostavil, da je največ sredstev zagotovljenih iz sklada REACT-EU. Projekt, ki je v kritični časovnici z vidika črpanja sredstev, je med drugim že omenjena energetska sanacija stavbe UKC Ljubljana (predvidenih 50 milijonov sredstev, trenutno počrpan manj kot 1 odstotek sredstev).
Pomemben projekt je tudi obnova objektov URI Soča (Orhideja in Vrtnica), Šabeder pa je dejal, da so relativno optimistični, da bo projekt izpeljan, saj so postopki javnega naročanja zaključeni. Načrt selitve pacientov je tam že detajlno usklajen s stroko, pripravljen pa je tudi akcijski načrt, ki bo omogočil obnovo v letu in pol. Še en projekt je na primer obnova negovalne bolnišnice Maribor, a v tem primeru selitev pacientov ne bo potrebna, saj je ta objekt trenutno prazen, Šabeder pa je omenil tudi ureditev stavbe ZVD v UKC Ljubljana in ureditev negovalnega oddelka SB Murska Sobota. V teku je javno naročilo za ureditev prostorov negovalne bolnišnice v Novem mestu, medtem ko bo oddelek za pljučne bolezni UKC Maribor v kratkem zaključen.
Največji problem predstavlja predvsem premalo počrpanih sredstev in nesorazmerna porazdelitev sredstev med posameznimi javnimi zdravstvenimi zavodi, je nadaljeval Šabeder. “Želja in potreb je neprimerno več, kot je zagotovljenih sredstev, zato je nujno pripraviti jasne kriterije, po katerih bomo postavljali prioritete za posamezne investicije,” je dejal. Na področju investicij v zdravstvo se soočajo tudi z rastjo cen, pomanjkanjem materialov in delovne sile, tudi na račun epidemije, je dodal. Večina omenjenih projektov mora biti zaključenih do konca naslednjega leta, saj bo v nasprotnem primeru treba denar vzeti iz integralnega proračuna. Načrtujejo prerazporeditev sredstev na tiste projekte, ki jih je dejansko mogoče končati do konca naslednjega leta, je še povedal.
Kohezijski sklad kot drugi pomemben vir črpanja sredstev medtem zagotavlja 71 milijonov sredstev.
Projekti, ki se trenutno izvajajo v evropski kohezijski politiki, spadajo v časovnico od 2014 do 2022 s črpanjem do konca leta 2023, je opozorila Mojca Presečnik, vodja službe za izvajanje kohezijske politike z Ministrstva za zdravje. Predvidena sredstva za RS med 2021 in 2027 so 3,2 milijarde evrov. Za ministrstvo za zdravje bo namenjenih približno 117 milijonov evrov, približno pol bo namenjenih t. i. mehkim vsebinam, pol pa investicijam v zdravstvo.
UKC Ljubljana je počrpal osem odstotkov od zagotovljenih 84 milijonov evrov, UKC Maribor 22 odstotkov od 25 milijonov, SB Celje je počrpalo skoraj polovico od 20 milijonov evrov.
“Podatki so jasni, črpanje sredstev za investicije je nizko. Ne mislimo in ne želimo si iskati krivcev, naša naloga je, da do predvidenih časovnic počrpamo največ oziroma vsa možna sredstva. Denar je na razpolago, če ga ne znamo počrpati, je naša naloga, da spodbudimo, da do tega pride,” je ob koncu dejal minister Bešič Loredan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje