Menu Item
Družina enega od hematoloških pacientov, ki se je zdravil na UKC Ljubljana, je pred dobrim tednom donirala avto kliničnemu oddelku za hematologijo. Vozilo bodo namenili mobilnemu timu za paliativno oskrbo hematoloških bolnikov. Ker je dostop do specializirane paliativne oskrbe v Sloveniji še vedno otežen, gre za pomemben korak naprej. Zanimalo nas je torej, kako se je to zgodilo in ali je bilo vse, kar so na hematologiji še potrebovali za vzpostavitev mobilne paliativne enote, eno vozilo. A kot kaže, je prav nasprotno. Celoten projekt bo zrasel iz enega avta.
Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo prof. dr. Samo Zver je 5. julija slovesno prevzel ključe novega avtomobila, so takrat sporočili iz UKC Ljubljana. Vozilo jim je donirala družina enega od pacientov, ki so mu omogočili paliativno oskrbo na domu, namenili pa naj bi ga mobilnemu timu za paliativno oskrbo hematoloških bolnikov.
“Ko smo dobili avto, je bila to naša izhodiščna točka,” je za N1 povedal Zver. Pojasnil je, da zaenkrat nimajo dodatnih zaposlitev, pa tudi posebej zagotovljenega financiranja ne.
“Kar mi počnemo, je neke vrste izsiljevanje za dober namen,” je bil neposreden. “Če bi čakal na urejene pogoje, tega ne bi dočakal, to vem iz izkušenj. Žal je tako, da če želiš narediti preboj, moraš iti malo po svoje.”
“Če si upaš težiti, boš takšno oskrbo morda dobil”
Dolgoletni zdravnik, ki se v zadnjih letih tudi sam spopada s kronično boleznijo, je povedal, da je v zadnjem času nekaj pacientom zagotovil paliativno oskrbo na domu.
“Če si upaš ’težiti’, boš takšno oskrbo mogoče dobil. A večina ljudi si ne upa niti prositi za kaj več od tistega osnovnega, kar menijo, da jim pripada. To ni prav, vsem pripada enaka oskrba,” je poudaril.
“Umreti v domači postelji je danes privilegij, pa ne bi smelo biti tako. Ljudje, ki sem jim pomagal v zadnjem času, so bili, kljub temu da so odhajali, hvaležni in zadovoljni.”
Ko se namreč bolniku, ki ima kronično neozdravljivo bolezen, stanje poslabša, se težko pripelje do specialista, je poudaril Zver. Hkrati pa je pomembno, da nima bolečin in da so pod nadzorom drugi simptomi napredujoče bolezni, denimo slabost, oteženo dihanje, morebitno poslabšanje hematološke slike …
“Tako se bodo mogoče tudi svojci lažje odločili, da za bližnjega, pri katerem je bilo aktivno zdravljenje zaključeno, skrbijo doma. Zgodi se, da si bolnik želi domov, svojci pa tega bremena ne zmorejo prevzeti. Če bodo vedeli, da se pri tem lahko oprejo na nas, jim bo mogoče lažje.”
Kakšne so trenutno potrebe oziroma koliko pacientov bodo oskrbovali na domu, sogovornika nista želela ugibati. Irena Škoda Goričan je dejala, da tovrstne paliativne oskrbe na oddelku doslej niso izvajali in da ne vedo, kaj lahko pričakujejo. “Šli bomo postopno in se prilagajali potrebam.”
“Ljudje želijo delati za dobro drugih”
Potrebe bodo v začetku pokrivali z obstoječim kadrom. Po Zverovih besedah bodo najverjetneje dvakrat na teden v popoldanskem času – po zaključenem delu na kliniki – izvajali obiske na domu, dodatno delo pa bodo zaposlenim izplačevali v obliki nadur. Sčasoma računajo na dodatne zaposlitve.
Zaposleni, ki bodo sodelovali v paliativnem timu, se zdaj na Onkološkem inštitutu izobražujejo s področja paliativne medicine. Sogovornikoma se zdi pomembno, da se v izobraževanje vključi čim širši krog zaposlenih, saj bo to omogočilo, da se paliativa začne načrtovati pravočasno, idealno že ob diagnozi kronične neozdravljive bolezni.
Zanimanja za dodatna izobraževanja naj bi bilo kljub predvidenemu dodatnemu delu in obremenitvam veliko. “Ljudje so pripravljeni delati v dobro drugih. Potrebujejo samo nekaj vodenja,” je dejal Zver.
Mobilni paliativni tim, ki ga bosta sestavljala zdravnik in diplomirana medicinska sestra, bo predvidoma začel delovati v drugi polovici avgusta. Mobilni tim naj bi bil sicer samo del celostne paliativne oskrbe, ki jo nameravajo razviti na oddelku za hematologijo. Vzpostaviti želijo namreč tudi ambulanto za paliativno oskrbo in 24-urni telefon, prek katerega bodo bolnikom in svojcem lahko v vsakem trenutku zagotavljali podporo na daljavo.
Paliativa pomembna, a denarja ji ne bi namenili
Na ZZZS so nam potrdili, da je na ravni UKC Ljubljana za realizacijo programa mobilnega paliativnega tima v letu 2024 pogodbeno dogovorjenih 221.481 evrov. Na hematologiji naj bi dodatne storitve pokrivali iz tega vira.
[caption id="attachment_6655670" align="aligncenter" width="1024"]
Foto: Žiga Živulovič jr./BoboV Ljubljani sicer že deluje mobilni paliativni tim v okviru Onkološkega inštituta. Poleg Ljubljane so mobilni timi v Murski Soboti, Mariboru, Novem mestu, v Novi Gorici, na Gorenjskem, na novo pa tudi na Ptuju in v Izoli. Razen v prestolnici te ekipe delujejo v okviru regionalnih bolnišnic.
Kot je v intervjuju za Poglobljeno na N1 pred kratkim poudarila vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu in predsednica Slovenskega združenja paliativne medicine dr. Maja Ebert Moltara, tudi v teh primerih ni bil zaposlen dodatni kader, zaradi česar večina mobilnih enot nima možnosti vsakodnevnega izvajanja obiskov na domu. “Vsi samo govorijo, kako je paliativna oskrba pomembna, ko pride do vprašanja povečanja kadrov in denarja zanjo, pa se vsi poskrijejo,” je opozorila.
Dostop do specializirane paliativne oskrbe, ki naj bi jo vsaj zadnjih nekaj mesecev življenja potrebovalo 20 odstotkov bolnikov, je zato po njenih besedah v Sloveniji otežen. Pogovor si v celoti lahko preberete tukaj: “Po telefonu nam zabrusijo, da nam ni treba več hoditi, ker je že prepozno”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje