Klimatolog Arsa zbral podatke, ki razkrivajo vse ostrejše prehode med letnimi časi

22. septembra letos je bila v Ljubljani dnevna povprečna temperatura okoli 20 stopinj Celzija, tik pred jesenskim enakonočjem smo bili še v kratkih rokavih, na soncu pa je bilo poletno vroče.

A sledilo je več izrazitih ohladitev, ki so povprečno temperaturo hitro zbile, in je tako v prvih dneh oktobra že padla pod 10 in se prehodno približala 5 stopinjam Celzija. Nastopila je kurilna sezona.

Prejšnji konec tedna smo v Sloveniji že imeli prvo konkretno sneženje pod 1.000 metri nadmorske višine, po nižinah pa tudi prve minuse letošnje jeseni. V tem tednu smo sicer znova okoli povprečja za ta čas, v prihodnjem naj bi se še nekoliko ohladilo, bo pa ostalo suho.

Zelo izrazit prehod je bil letos tudi ob koncu pomladi. Medtem ko je bil maj 2025 celo nekoliko hladnejši od povprečja, pa mu je sledil rekordno vroč, suh in osončen junij, ki je bil na koncu tudi najtoplejši mesec letošnjega poletja.

Kako ekstremni pa so ti prehodi v kontekstu zgodovine meritev v Sloveniji in koliko resnice je v vedno pogostejšem občutku, da "pravih" pomladi in jeseni sploh ni več in so bolj ali manj samo še hitri prehodi iz poletja v zimo, in obratno?

S temi vprašanji smo se obrnili na klimatologa Agencije RS za okolje (Arso) Gregorja Vertačnika, ki je za N1 zbral precej podatkov iz bogatega arhiva meritev. Osredotočil se je na mesece maj-junij in avgust-september, ko prihaja do najbolj izrazitih temperaturnih sprememb, ki se tudi statistično značilno povečujejo.

Kot bi se v nekaj dneh na koledarju premaknili dva meseca naprej

Čeprav sta jesen in pomlad prehodna letna časa, ko se dan v zmernih zemljepisnih širinah hitro krajša oziroma daljša in so tako možne različne kombinacije ekstremnih prehodov, pa je letošnjo ohladitev ob koncu septembra Vertačnik vseeno pospremil z besedami: "To, da povprečna temperatura v nekaj dneh pade za 10 stopinj Celzija, je zelo veliko. To je, kot bi se prestavili s povprečne septembrske temperature na novembrsko in bi se torej na koledarju premaknili dva meseca naprej. In seveda se nam potem zdi, kot da smo zamenjali letni čas."

Kot pojasnjuje, je bilo v preteklosti več primerov tako izrazitih jesenskih ohladitev. "Kar pogosto se sliši v pogovorih z ljudmi, da se pa po sredini avgusta poletje konča, ker pride ena ohladitev in gremo kar v jesensko vreme. Včasih je bilo to, če gledamo po absolutnih vrednostih temperature, res bolj pogosto. Zdaj se je pa podnebje toliko segrelo, da tudi če imamo močnejšo ohladitev sredi avgusta, je še vedno velika verjetnost, da bomo konec avgusta ali tudi še septembra imeli nekaj dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija."

Grafe preteklih močnih ohladitev si lahko ogledate v galeriji, dodatni komentarji Gregorja Vertačnika so pod slikami.

Kot je razvidno, so bile najbolj izrazite ohladitve ob koncu avgusta ali v septembru. "Razlika med septembrom in avgustom se zadnja desetletja povečuje in je sedaj okoli 2 stopinji Celzija večja kot pred 50 leti. To pomeni, da je prehod iz avgusta v september zdaj povprečno bolj izrazit kot nekoč," podatke razlaga Arsov klimatolog.

To je sicer posledica dejstva, da so se avgusti segrevali močneje kot septembri, a ob tem Vertačnik opozarja, da v celoti te razlike ne bi mogli pripisati le podnebnim spremembam. "Zdaj smo v nekem obdobju, ko sta se učinka podnebnih sprememb in naravne vremenske spremenljivosti začasno seštela. Bo pa verjetno v prihodnosti prišlo spet pogosteje do drugačnih kombinacij, pa bomo imeli nek normalno topel avgust in zelo topel september, pa se nam ta prehod ne bo zdel izrazit," ponazori sogovornik.

Graf, ki poskakuje gor in dol, kaže, da so razlike pri izrazitosti ohladitev med posameznimi leti dokaj velike, a je kljub temu pri jesenskih ohladitvah mogoče oceniti linearen trend povečevanja razlik med avgusti in septembri. Za preostali del meteorološke jeseni, torej za oktober in november, takšnih trendov klimatologi zaenkrat ne opažajo.

Vertačnik je pregledal tudi največje temperaturne padce med dvema dnevoma, ki sta medsebojno 1-10 dni narazen (npr. 10. in 11. ali 10. in 20. avgust), a oba dneva sta v avgustu ali septembru. Zbral je podatke za več merilnih postaj (homogenizirani in dopolnjeni časovni nizi), ponekod vsa leta medsebojno niso primerljiva. Grafi za tri izbrane postaje kažejo na trend večjih padcev temperature za kakšno stopinjo Celzija v zadnjih 50 letih, za Kredarico in Bilje je zaradi primerljivosti podatkov prikazan krajši niz kot za Ljubljano. Je pa klimatolog še opozoril, da je medletna spremenljivost veliko večja od trenda.

Po Vertačnikovih besedah trenutne podnebne projekcije kažejo, da je večja verjetnost, da se bodo poletja še naprej segrevala bolj kot jeseni. "To seveda pomeni, da bi lahko ta vzorec močnejših ohladitev ostal še kar nekaj časa, je pa vprašanje, ali se bo še stopnjeval – na to je pa zaenkrat težko odgovoriti, a ni prav verjetno, da bi se lahko tako izrazit trend še naprej nadaljeval," je ocenil.

Junij se je v zadnjih 50 letih segrel kar za 4 stopinje Celzija

Drugi par zaporednih mesecev, ko prihaja do velikih razlik, ki se tudi statistično značilno povečujejo, je maj-junij. Prvi poletni mesec se je med vsemi v letu tudi najbolj segrel, v zadnjih 50 letih kar za okoli 4 stopinje Celzija.

Maji so se v zadnjih desetletjih ogreli mnogo manj kot juniji in imamo tako bolj izrazit prehod iz pomladi v poletje. V zadnjih letih pa smo imeli tudi tri ekstremne primere, ko smo po bolj ali manj hladnem maju imeli zelo vroč junij (2019, 2021, 2025).

"V Ljubljani je bila cela druga polovica maja 2021 za približno 3 stopinje hladnejša od dolgoletnega povprečja in je znašala od 10 do 16 stopinj Celzija. Potem se je že v prvih dneh junija segrelo nad 20, sredi meseca pa smo prešli v dolg vročinski val s povprečno temperaturo od 25 do 28 stopinj Celzija. V samo treh tednih smo torej čutili spremembo, ki jo običajno čutimo od marca do julija," opiše Gregor Vertačnik.

Spodaj pa je primer izjemnega nihanja temperature maja 1969, ko so šli v Ljubljani iz poletne vročine v najkasnejši spomladanski sneg doslej.

Arsov klimatolog ob tem omeni še zanimivost, ki ni tako dobro poznana. Ti prehodi, zlasti jesenske ohladitve, so najbolj intenzivni v gorskem svetu, in najmanj ob morju.

"Kar pomeni, da so na Kredarici včasih te ohladitve tudi za okoli 18 stopinj Celzija, medtem ko v Kopru pa zelo redko za 11 ali 12 stopinj Celzija. Nižine in gričevja v notranjosti so pa nekje vmes. In ker je v visokogorju manjša temperaturna razlika med poletjem in zimo, lahko na Kredarici septembra celo pride do tega, da iz zelo toplih razmer, ki spominjajo na julij (povprečna temperatura 9 stopinj Celzija), v nekaj dneh pridemo v prave zimske razmere, ki so značilne za januar, recimo okoli -7 stopinj Celzija. To v nižinah seveda ni možno."

V preteklosti smo imeli intenzivne prehode tudi konec jeseni

Ob koncu je pred prihajajočim najhladnejšim delom leta Vertačnik spomnil še na dejstvo, da zaradi podnebnih sprememb zdaj redkeje sneži in zapade tudi manj snega. Včasih, ko ga je bilo več, so se tako dogajali ekstremni prehodi tudi ob koncu jeseni, ko so bili lahko še močnejši kot ob prehodu iz avgusta v september. "V preteklosti ni bilo nenavadno, da smo imeli novembra neko toplo obdobje, potem je prišla pa močna ohladitev s sneženjem in se je nato vsaj nekaj dni ta mraz obdržal."

To se je denimo zgodilo konec jeseni 1973, ko je bila v Ljubljani 25. novembra najnižja jutranja temperatura kar 10 stopinj Celzija, kar je sicer tipična vrednost za september in torej izredno toplo. Že 2. decembra pa je bilo v prestolnici le -15 stopinj Celzija. Kot pravi Vertačnik, "je to bila ena najmočnejših ohladitev, ko smo prešli iz toplega jesenskega vremena v prave zimske razmere, ki so več kot značilne za januar ali februar."

Pod črto, ekstremni prehodi spomladi in jeseni so tudi na našem koščku Evrope, kjer se mešajo sredozemski, alpski in celinski vplivi, vedno bili. Podatki nedvomno kažejo, da prehodi v mesecih maj-junij in avgust-september postajajo vse bolj izraziti, medtem ko v drugih delih leta tega trenda ni zaznati. Da bi se to zgodilo, bi se morali različni deli leta zelo različno ogrevati, kar pa se, razen ob prehodu v meteorološko poletje in jesen, ne dogaja, še sklene sogovornik z agencije za okolje.