Iz registra političnih strank bo izbrisana tudi Jankovićeva Pozitivna Slovenija

Slovenija 26. Avg 202409:12 13 komentarjev
Pozitivna Slovenija
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Potem ko so odločbo notranjega ministrstva o izbrisu iz registra političnih strank pred kratkim prejele stranke Zares, Državljanska lista in Verjamem, je sedaj to doletelo še zmagovalko državnozborskih volitev leta 2011 – Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića.

Kot smo poročali, je ministrstvo za notranje zadeve pred dnevi trem nekoč pomembnim političnim strankam po uradni dolžnosti izdalo odločbe o izbrisu iz registra političnih strank: stranki Zares, ki jo je kot drugo najmočnejšo koalicijsko partnerico v času vlade Boruta Pahorja vodil Gregor Golobič, Državljanski listi, ki jo je pred trinajstimi leti ustanovil Gregor Virant in je sodelovala tako v drugi vladi Janeza Janše kot v vladi Alenke Bratušek, in Verjamem Igorja Šoltesa.

Sedaj je takšna usoda doletela še Pozitivno Slovenijo, ki je pod vodstvom Zorana Jankovića leta 2011 zmagala na državnozborskih volitvah.

Po zakonu o političnih strankah notranje ministrstvo postopek izbrisa iz registra po uradni dolžnosti začne, če ugotovi, da stranka dvakrat zapored ni sodelovala vsaj na enih izmed volitev v državni zbor, v organe lokalnih skupnosti ali v Evropski parlament.

Od zmage do neuspešnega sestavljanja koalicije

Pozitivna Slovenija se je na političnem prizorišču pojavila poldrugi mesec pred volitvami v državni zbor leta 2011, potem ko je blizu trideset znanih Slovencev na čelu s prvim predsednikom samostojne Slovenije Milanom Kučanom ljubljanskega župana Zorana Jankovića pozvalo, naj se udeleži volitev. Na njih je Pozitivna Slovenija dobila 28,51 odstotka glasov in za dobri dve odstotni točki prehitela SDS Janeza Janše.

Toda Jankoviću koalicije ni uspelo sestaviti – premiersko mesto je moral prepustiti svojemu največjemu političnemu nasprotniku Janši. Pozitivna Slovenija je pristala v opoziciji, Janković se je vrnil na čelo ljubljanske občine, s ponovno izvolitvijo na župansko mesto pa mu je prenehala poslanska funkcija.

Leta 2013 je na politično podobo Slovenije odločilno vplivalo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Ta je ugotovila, da sta Janša in Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo. Janšo so začeli zapuščati koalicijski partnerji, Janković pa je zamrznil položaj predsednika Pozitivne Slovenije. Vodenje stranke je prevzela Alenka Bratušek, ki je s pomočjo konstruktivne nezaupnice s čela vlade zrušila Janeza Janšo. Poleg Pozitivne Slovenije so v levosredinsko koalicijo vstopile še Državljanska lista, SD in Desus.

A vlada ni zdržala do konca mandata, k čemur je odločilno prispeval prav Janković. Ker namreč Bratušek ni pristala na njegove težnje, da bi iz ozadja vlekel niti tako stranke kot vlade, se je Janković odločil, da ponovno prevzame vodenje Pozitivne Slovenije. To mu je na kongresu stranke aprila 2014 tudi uspelo, Bratušek pa je uresničila napovedi, da bo v takem primeru odstopila s premierske funkcije.

Pozitivna Slovenija
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Volilni fiasko Pozitivne Slovenije

Čeprav je v volilni kampanji pred predčasnimi državnozborskimi volitvami leta 2014 Janković trdil, da bo Pozitivna Slovenija na njih ponovno zmagala, je stranka z 2,97 odstotka glasov ostala daleč pod parlamentarnim pragom. K slabemu rezultatu je nedvomno prispevalo tudi to, da Janković ni kandidiral, saj si ni želel še enkrat sesti v poslanske klopi.

Od tedaj se Pozitivna Slovenija na volitvah ni pojavila. Je pa tik pred državnozborskimi volitvami leta 2018 Janković ob podpori Pozitivne Slovenije podpisal sporazum s prvakom Desusa Karlom Erjavcem o oblikovanju levega političnega bloka, ki naj bi preprečil zmago SDS na volitvah. Kot je tedaj dejal Erjavec, je Janković edina oseba, ki je sposobna povezati levico. A se v strankah SD, SMC in LMŠ, ki sta jih tudi pozvala k podpisu sporazuma, s tem niso strinjali.

Trinajst let po zmagi na državnozborskih volitvah je torej stranka, na čelu katere je uradno še vedno Zoran Janković, tik pred izbrisom iz registra političnih strank. Na odločbo o izbrisu je sicer mogoč upravni spor, a kot nam je dejala zakonita zastopnica Pozitivne Slovenije Tina Komel, se stranka za to ne bo odločila.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje