Menu Item
Začetek novega šolskega leta je prinesel prve roditeljske sestanke in tudi nervozno strmenje v mizo, ko se izbira predstavnika staršev. Da ta naloga med starši ni ravno priljubljena, opažajo tudi ravnatelji. Na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol je tako letos učiteljica določila, da nihče ne gre domov, dokler ne izberejo predstavnika staršev. Drugje pa k iskanju zavzetega starša pristopajo predvsem s komunikacijo in predstavitvijo dolžnosti. Zakaj se te naloge vsi izogibajo in kaj pravzaprav počne predstavnik staršev?
Začetka septembra ne zaznamujejo le prvi šolski dnevi, novi zvezki in ponovno srečanje sošolcev, ampak tudi prvi roditeljski sestanek in nervozno strmenje v mizo ali tla, ko se izbira predstavnika za svet staršev.
Te dni je več staršev na družbenih omrežjih opisalo živčno vojno pri izbiri predstavnika v svetu staršev. Večina se namreč te naloge otepa z vsemi štirimi. Po nekaj minutah mučne tišine pa na koncu večinoma na ta položaj znova potrdijo tistega, ki je to nalogo opravljal lansko leto.
“Vsako leto isto,” pravijo starši na družbenih omrežjih. “To me čaka danes. Upam, da bo kateri izmed staršev zelo zavzet,” pa je zapisala ena izmed uporabnic X. Za rešitev zadrege imajo raznolike predloge. “Jaz zato ne hodim na prvi roditeljski sestanek,” je zapisal nekdo. Drugi pa je dodal, da so situacijo enkrat rešili tako, da je oče predlagal svojo ženo, ki je na sestanku ni bilo.
Ponekod posredujejo tudi razredničarke in predstavnika staršev določijo z žrebom. Drugje pa je učiteljica pod stol nalepila bombon, starš, ki je sedel na ta stol, pa je postal predstavnik.
Učiteljica določila, da ne gredo domov, dokler nekoga ne izvolijo
Da starši te funkcije ne čakajo ravno z odprtimi rokami, opažajo tudi ravnatelji, s katerimi smo govorili. “Načeloma res vsi med izbiranjem predstavnika staršev pogledajo navzdol,” je za N1 povedala ravnateljica Osnovne šole Vrhovci Marjanca Vampelj. “Po drugi strani pa imamo starše, ki si sodelovanja v svetu staršev želijo in vztrajajo več let,” je dodala.
Do točke, ko bi morali predstavnika določiti z žrebom, še niso prišli. “Letos se je na roditeljskem sestanku zgodilo, da je učiteljica rekla, da ne bodo šli domov, dokler nekoga ne izvolijo. Naposled se je javil lanski predstavnik,” je opisala Vampelj.
Nasprotno pa na OŠ Majšperk večjih težav z iskanjem predstavnika staršev nimajo. “Učitelji pravijo, da so se starši sami javili na to funkcijo,” nam je povedal ravnatelj Rajko Jurgec. Prav tako v štajerski šoli ne opažajo, da bi starši ubrali taktiko, ko se funkciji predstavnika izognejo tako, da se prvega roditeljskega sestanka ne udeležijo.
Na OŠ Domžale so se letos večinoma javili tisti starši, ki so to funkcijo opravljali že do sedaj. “Smo imeli pa v preteklih letih izkušnjo s tem, da se nihče ni želel javiti. Potem se je nekdo na silo, a kasneje tudi ni obiskoval sej sveta staršev,” je dejala ravnateljica Nina Valenčič. Zato na šoli poskušajo starše primerno nagovoriti in jim pojasniti delovanje sveta staršev. “Kot ravnateljica ob začetku šolskega leta razrednikom pošljem kratka navodila, kako naj predstavijo svet staršev. Vedno dobimo vsaj nekoga, ki se vidi v tej vlogi.”
Lani je starše skrbelo tudi medvrstniško in spletno nasilje
Valenčič poudarja, da s svetom staršev dobro sodeluje, pohvalila pa je tudi učinkovito delo predsednice sveta staršev. “Po navadi imamo tri seje, če pride do česa izjemnega, pa se opravi dopisna seja. Ker želimo biti čim bolj učinkoviti, starši vnaprej pošljejo vprašanja, šola se nanje pripravi in večinoma pisno odgovori še pred sejo. Na seji se nato dotaknemo tistih tem, ki so res najbolj ključne,” je opisala. Med njimi sta recimo ocenjevanje in napredovanje v naslednji razred.
Na delovanju šole se močno odraža tudi aktualno dogajanje v državi. “Prvo leto po koroni je bila ključna tema, kakšno znanje so usvojili učenci in kako bodo napredovali. V zadnjih letih pa je to medvrstniško in spletno nasilje,” je dodala ravnateljica OŠ Domžale.
Zelo zadovoljen je tudi Jurgec. “Tako kot je svet staršev deloval lani, si lahko samo želiš,” je rekel in dodal: “Starši so razmišljali realno. Pogovor je bil prijeten, konstruktiven, kulturen.”
Lani so imeli tri seje in eno korespondenčno sejo, ki se jih je v povprečju udeležilo 72 odstotkov predstavnikov. Na sejah so med drugim obravnavali vpoglede v šolske torbe. Odločali so tudi o porabi sredstev, zbranih z zbiranjem papirja in pločevink. Tako so recimo del denarja namenili prevozu v Planico, kjer so si učenci brezplačno ogledali trening smučarskih poletov. Ravnatelja OŠ Majšperk je močno presenetila tudi ugotovitev predstavnikov v svetu staršev, da so ocene previsoke. “Ocene so najtrši oreh, sploh proti koncu šolskega leta. Predstavniki staršev pa so pri nas izjavili, da se jim zdijo povprečne ocene previsoke,” je še povedal Jurgec.
Trikrat letno se sestanejo tudi predstavniki staršev na Vrhovcih. “Obravnavajo poročilo za preteklo šolsko leto, letni delovni načrt za tekoče leto, dajejo pripombe, potrdijo skupno nabavno ceno delovnih zvezkov za prihodnje šolsko leto … Vedno jih seznanjam s tekočimi zadevami,” je opisala Vampelj.
Opaža pa, da imajo starši čedalje raje zapisnike, kjer je natančno popisano, kaj je kdo rekel. “Včasih smo v zapisnik napisali, da so starši po krajši ali daljši razpravi sprejeli sklep. Zdaj pa je treba prav vse zapisati. Pisanje zapisnikov je postalo naporno,” je dodala ravnateljica OŠ Vrhovci.
Komunikacija vse manj formalna, starši pa želijo govorilne ure opraviti kar po telefonu
Na splošno Vampelj opaža, da se starši čedalje več dogovarjajo zunaj šolskih okvirjev. “Moderno je postalo, da imajo starši skupine na Viberju in se dogovarjajo bolj po domače.”
Spremembe opaža tudi Valenčič. “Imamo izkušnje, da so govorilne in pogovorne ure slabo obiskane, da nekateri starši v šolo ne hodijo več osebno, ampak si želijo komunikacije po telefonu oziroma elektronski pošti. Zaradi tega prihaja do nesporazumov,” je povedala za N1. Nekateri starši si za obisk pogovornih ur ne vzamejo več časa, med drugimi je zaznati, da imajo občutek, da je to zapravljanje časa. “Na drugi strani pa je ogromno skrbnih staršev, ki pridejo vedno,” je jasna.
Komunikacija po njenih besedah postaja drugačna, vedno bolj neformalna. “Tudi maili, ki jih starši pošiljajo, so včasih zelo vprašljivi, včasih tudi nesramni ali žaljivi,” je dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje