Menu ItemNova Slovenija (NSi) je v državni zbor vložila predlog zakona, ki predvideva spremembe pri postopku imenovanja evropskega komisarja iz Slovenije. Identičen predlog je neuspešno vložila že pred petimi leti. NSi predlaga, da bi moral kandidat dobiti soglasje vsaj petih novoizvoljenih slovenskih poslank in poslancev v Evropski parlament. "Evropske poslanke in poslanci so edini neposredno izvoljeni predstavniki na evropski ravni in prav je, da jim damo malo močnejšo in bolj ključno vlogo pri iskanju komisarjev, ki lahko potem kompetentno in brez demokratičnega deficita odločajo o naši usodi," je med drugim dejal Janez Cigler Kralj.
NSi je v državni zbor vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije glede imenovanja evropskega komisarja iz Slovenije.
Predlog sta predstavila evropska poslanka iz vrst EPP/NSi Ljudmila Novak in vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Kot sta poudarila, gre za izviren predlog NSi, ki ga je poslanska skupina vložila že pred petimi leti.
Mislili, da so videli vse, potem pa predlog dobili na pikniku
Janez Cigler Kralj je dejal, da postopek imenovanja evropskega komisarja v Sloveniji ni dober. “Slovenska politika vsakič znova pri tem vprašanju pade na zrelostnem izpitu. Vedno se kažejo neka politična preigravanja, dogovori v ozadju, boj za politični prestiž. Tokrat smo priča nezadovoljstvu koalicijskih partnerjev.
“Pred leti smo zardevali in nam je bilo malo nerodno ter smo komaj čakali, da tisti postopek izbire mine. Tokrat pa smo, ko smo mislili, da smo videli že vse, predlog za kandidata dobili celo na strankarskem pikniku. Tega pa res do zdaj še nismo doživeli,” je dejal Cigler Kralj.
Kot je poudaril, je za majhno državo, kot je Slovenija, ključno, da so vsi evropski predstavniki med seboj povezani in imajo tudi visoko podporo ter stik z ljudmi in svojimi volilci. Zato v vloženem predlogu zakona predlagajo, da vlada predlaga kandidatko oziroma kandidata tako, da mora ta dobiti soglasje vsaj petih novoizvoljenih slovenskih poslank in poslancev v Evropski parlament.
“Evropske poslanke in poslanci so edini neposredno izvoljeni predstavniki na evropski ravni in prav je, da jim damo malo močnejšo in bolj ključno vlogo pri iskanju komisarjev, ki lahko potem kompetentno in brez demokratičnega deficita odločajo o naši usodi,” je prepričan.
“S predlogom bi se kandidatu povečala kredibilnost”
Tudi Ljudmila Novak je poudarila, da imamo v Sloveniji redno težave s tem, kako imenovati člana Evropske komisije oziroma kako podati predlog.
“Zato smo že pred leti v NSi podali identičen predlog poprave tega zakona. Menim, da bi se s tem slovenski kandidatki oziroma kandidatu tudi povečala verodostojnost. Evropski poslanci smo namreč neposredno izvoljeni od državljanov in imamo tudi besedo na zaslišanjih kandidatov. Zato je dobro, da ima ta kandidat širšo podporo izvoljenih evropskih poslancev iz svoje države, ki lahko tudi njemu v prid ali škodo kaj izrečejo tudi v svoji politični skupini,” je prepričana.
Dejala je, da je z dosedanjim evropskim komisarjem dobro sodelovala. “Seveda so komisarji načeloma zastopniki celotne Evropske unije in niso vezani samo na svojo državo, a kljub temu se vsak zaveda, od kod je prišel in katera država ga je predlagala. Ko sem imela konkreten predlog oziroma sem morala z njim govoriti, mi je tudi bolj omogočil dostop do drugih komisarjev in sem lažje reševala zadeve, ki sem jih želela rešiti s Komisijo,” je s svojimi izkušnjami ponazorila pomembnost povezanosti in širše podpore ter dobrega odnosa med slovenskimi predstavniki v Evropi.
“Ne govorimo o aktualnem kandidatu, ki naj bi ga predlagala Svoboda, gre tudi za način izbire kandidata, ki je bil v tem primeru tudi nekoliko nenavaden, če uporabim bolj mil izraz. Bil ni niti usklajen znotraj koalicije, kaj šele na širšem nivoju. Upam, da se bo v parlamentu vnela razprava o tem in se bosta predstavili obe plati. Torej, kaj pomeni, če nekoga pošilja samo ena stranka, ali ima ta kandidat širšo podporo, ne samo koalicije, ampak tudi evropskih poslancev,” je dejala.
Ob tem je spomnila na zavrnitev slovenske kandidatke Alenke Bratušek pred petimi leti. “Ni imela najslabšega nastopa, zavrnjena je bila zaradi notranjepolitičnega dogajanja. Slovenski poslanci namreč delujemo znotraj različnih političnih skupin in tam lahko tudi druge poslance spodbudimo k takšnemu ali drugačnemu mnenju ali vprašanju. Zato je pomembna širša podpora kandidata,” je zaključila.
Časovnica vložitve predloga podobna kot pred petimi leti
Da bi bila Slovenija ena redkih, ki bi komisarja izbirala na takšen način, pa je Cigler Kralj dejal, da Slovenija ne bi bila prva med članicami s takšnim načinom izbora kandidata. “Ko smo pogledali postopke pri drugih članicah, smo ugotovili, da ima podoben postopek izbire že Litva. V Sloveniji je glede na razvoj političnega sistema tudi težnja k večji vlogi tistih, ki so neposredno izvoljeni,” je pojasnil.
O časovnici vložitve predloga pa je dejal, da je takšna zato, ker je zdaj ta zadeva najbolj aktualna in se lahko pri razpravah in iskanju rešitev zajame najširši del tako strokovne kot širše javnosti pri razpravi. “Da končno najdemo neko zrelo rešitev,” je dejal.
Ljudmila Novak se je strinjala in dodala, da so se podobni zapleti dogajali tudi pred petimi leti, ko so prav tako vložili takšen predlog zakona.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje