Menu Item
Izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij so se v letu 2021, v času epidemije covida, v primerjavi z letom prej zvišali za 11,6 odstotka, kaže zadnje poročilo statističnega urada.
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij so se v letu 2021, v času epidemije covida, v primerjavi z letom prej zvišali za 11,6 odstotka, in sicer na nekaj več kot 4,9 milijarde evrov.
Predstavljali so 9,5-odstotni delež BDP, kar je za skoraj odstotno točko več kot v predkoronskem letu 2019, so navedli na Statističnem uradu RS (Surs).
Kot je razvidno iz podatkov Sursa za zadnjih 15 let, tekoči izdatki za zdravstveno varstvo brez investicij, ki predstavljajo izdatke za končno potrošnjo zdravstvenih storitev in blaga, nikoli niso dosegali 9,5-odstotnega deleža BDP, kakršnega so dosegli leta 2021. Podoben, le nekoliko manjši delež so dosegli v letu 2020, ko se je epidemija covida-19 začela.
Izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah in ustanovah za zdravstveno nego ter v domovih starejših občanov, so znašali približno 43 odstotkov od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah približno 26 odstotkov, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa nekaj manj kot 21 odstotkov. Za ustanove za zdravstveno nego in domove je bilo namenjenih nekaj manj kot šest odstotkov izdatkov, za splošno zdravstveno administracijo in zavarovanje pa 3,5 odstotka.
Nekaj več kot tri četrtine vseh tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (75,9 odstotka) je bilo v letu 2021 porabljenih za financiranje storitev kurativnega zdravljenja, in sicer 2,74 milijarde evrov, v letu prej pa 2,46 milijarde evrov. Za zdravila in drugo medicinsko blago je bilo namenjenih 1,02 milijarde evrov (leto prej 940 milijonov evrov), za zdravstveni del storitev dolgotrajne oskrbe pa okoli 540 milijonov evrov (leto prej 490 milijonov).
Izraziteje so se zaradi epidemije povečali predvsem izdatki za preventivo, ki so v letu 2020 znašali 140 milijonov evrov, v letu 2021 pa 260 milijonov evrov.
Delež javnih virov vseh izdatkov je bil po podatkih Sursa 73,7-odstoten, delež zasebnih virov pa 26,3-odstoten. Sredstva iz obeh virov so v primerjavi z letom 2020 narasla, in sicer iz zasebnih virov za 9,2 odstotka, iz javnih virov pa za 12,4 odstotka, pri čemer so se izrazito povečala sredstva iz državnega proračuna, povezana z epidemijo covida-19.
Osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva so sicer skladi socialne varnosti. Ti so tudi v letu 2021 prispevali nekoliko manj kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo, so pojasnili na Sursu.
Med zasebnimi izdatki po njihovih navedbah skoraj polovico predstavljajo neposredni izdatki gospodinjstev (49,1 odstotka), delež prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj je bil 47-odstoten, delež izdatkov družb za storitve sistematskih pregledov zaposlenih pa nekaj več kot triodstoten.
Potrošnja gospodinjstev za zdravstvene storitve in blago je sicer znašala 638 milijonov evrov, kar je za približno 15 odstotkov več kot v letu pred tem. Neposredno iz žepa so gospodinjstva največ denarja porabila za zdravila in drugo medicinsko blago (približno polovico). Sledili so izdatki za ambulantne kurativne obravnave (44,4 odstotka), pri čemer so zobozdravniške storitve predstavljale 11,6 odstotka vseh tovrstnih sredstev v obliki doplačil. Približno enak delež je bil namenjen tudi drugim ambulantnim storitvam, kot je fizioterapija, nekaj več kot desetino sredstev so potrošniki namenili specialističnim ambulantnim storitvam ter približno enako tudi osnovnim zdravstvenim in diagnostičnim storitvam.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje