Zakaj na vetrobranskih steklih ne vidimo več žuželk

Nekateri se gotovo še spomnite časov, ko smo z avtomobilskih vetrobranskih stekel drgnili bolj ali manj razpacane žuželke.
Danes je to bolj redkost, kar je olajšanje za voznike, a je v resnici to le kazalnik še enega žalostnega dejstva o človekovem negativnem vplivu na okolje.

"Fenomen vetrobranskega stekla"

"Spomnim se, ko sem se nekoč vozil iz Stražišča pri Kranju do Prirodoslovnega muzeja in sem pogosto moral drgniti žuželke z vetrobranskega stekla," se je v pogovoru za N1 spominjal dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje in muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. "Zdaj mi tega skoraj ni več treba početi," je dodal.

Ta opazka ni osamljen primer. Obstaja celo izraz "fenomen vetrobranskega stekla", ki se je pojavil v začetku tega stoletja, kot opis opažanja, da se na vetrobranskih steklih avtomobilov med vožnjo kopiči vse manj žuželk.

Čeprav je bila ta izraz sprva anekdotičen, je pridobil širšo prepoznavnost, ko je bila objavljena obsežna študija o 27-letnem upadu populacije žuželk v Nemčiji.
To raziskavo je v pogovoru omenil tudi dr. Trilar. "Ena od raziskav je pokazala, da se je v tridesetih letih biomasa letečih žuželk v tej državi zmanjšala za 75 odstotkov – in to na zavarovanih območjih," je povedal.

Druga študija, s podobnimi rezultati, pa je bila narejena med letoma 2008 in 2017. Zajela je okoli 2.700 vrst žuželk, ki prebivajo v gozdovih in na travnikih. Izkazalo se je, da je samo v teh devetih letih številčnost žuželk padla za 78 odstotkov, število vrst se je zmanjšalo za več kot tretjino, biomasa pa za več kot dve tretjini.

Za tako veliko upad je seveda kriv človek.

"Gre za mozaik človeških dejavnosti, od katerih nekatere bolj, druge pa morda malo manj prispevajo k izginjanju žuželk," je dejal dr. Trilar.

Kmetijstvo in podnebne spremembe so zagotovo najbolj pomembni dejavniki in vzroki za to, da vrste počasi izginjajo.
Intenzivno kmetijstvo, komasacije (zaokroževanja zemljišč) ali uporaba pesticidov so že dolgo znani dejavniki. Žuželkam jemljejo življenjska območja, omejujejo vire in jih zastrupljajo.

Moderni kmetijski postopki namreč pogosto vključujejo uporabo pesticidov in herbicidov, ki ne uničujejo le škodljivcev, temveč tudi koristne žuželke, kot so opraševalci.

Poleg tega homogenizacija kmetijskih površin zmanjšuje raznolikost habitatov, kar negativno vpliva na številne vrste žuželk.
Spremembe v podnebju vplivajo na življenjske cikle žuželk, njihove migracijske vzorce in razpoložljivost hrane. Ekstremni vremenski dogodki, kot so suše in poplave, pa tudi požari, ki so posledica podnebnih sprememb, lahko uničijo habitate in zmanjšajo možnosti za preživetje številnih vrst.

Ko zvezde zamenjajo svetilke. Primer malega pavlinčka v svetlobni pasti

Dr. Trilar pa je opozoril še na en dejavnik: svetlobno onesnaženje. Umetna svetloba moti naravne cikle žuželk, vpliva na njihovo navigacijo, razmnoževanje in prehranjevanje. Kot primer je navedel nočne metulje, kot je na primer mali pavlinček

"Ti metulji imajo poleg sestavljenih oči na glavi tudi dve enostavni očesi, s katerima zaznavajo svetlobo oddaljenih teles, kot sta Sonce in Luna, ali svetlobo obzorja ali vode, po katerih se orientirajo. Potem pa se znajdejo v bližini močne umetne svetlobe, ki jih popolnoma zmede, zaradi česar izgubijo orientacijo," je povedal dr. Trilar.

Podnevi nato prespijo, ponoči pa se ponovno znajdejo ob umetni svetlobi in so na nek način ujeti v začaran krog iz katerega le težko izstopijo. To pa zmanjša njihovo možnost, da si poiščejo hrano ali partnerja, torej možnost preživetja.

Manj žuželk, manj težav? Narobe

Morda koga misel na to, da se število žuželk zmanjšuje, navdaja s prijetnimi občutki, še posebej če o žuželkah razmišlja kot o nadlegi.
Vendar so žuželke vse prej kot to. Žuželke namreč igrajo ključno vlogo v ekosistemih kot opraševalci, razkrojevalci in vir hrane za številne druge živali. Njihov upad ima lahko daljnosežne posledice.

V naravi so namreč stvari med seboj povezane, in ker je narava dinamičen sistem, se v njem dostikrat pojavi tako imenovani učinek metuljevih kril, kjer neki droben dogodek lahko povzroči nepredvidljive velikanske posledice.
Približno 75 odstotkov svetovnih pridelkov je odvisnih od opraševanja, ki ga izvajajo žuželke. Njihov upad lahko torej ogrozi prehransko varnost.

Mnoge žuželke, kot so muhe, ose ali sršeni, ki veljajo za nadlego, pomagajo pri razgradnji mrtve organske snovi, kar je ključno za kroženje hranil v naravi.

Številne ptice, ribe in sesalci se prehranjujejo z žuželkami. Njihov upad lahko povzroči domino učinek v prehranjevalnih verigah, kar pomeni tudi zmanjšanje števila ptic, rib ali sesalcev, ki se z žuželkami prehranjujejo.

Morda še vedno ni prepozno

Čeprav smo se že znašli v vrtincu podnebnih sprememb, ki ga ne moremo več ustaviti, lahko pa ga vsaj malce upočasnimo, lahko za zmanjšanje upada žuželk še vedno nekaj storimo, pravijo strokovnjaki.

Evropska unija in Slovenija sta močno zavezani k ohranjanju naravnih habitatov in trajnostnemu kmetijstvu, kar bi lahko zavrlo upadanje števila žuželk.

Pomembno vlogo pri tem igra tudi zavedanje in ozaveščanje o pomenu žuželk v naravi in ciljno spodbujanje ukrepov za njihovo zaščito.

POSEBNI VIDEO: "Mi danes ne vemo, kaj bo prinesel jutrišnji dan"