Menu Item
Danes začne teči rok za zbiranje 40.000 podpisov volilk in volilcev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu, ki določa dodatek k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Zakonu zlasti nasprotuje SDS, ki bo v nagovor volilcev vključila vse svoje moči. Vendar pa zakon, ki so ga spisali na kulturnem ministrstvu, dodatka k pokojninam vrhunskim umetnikom ne uvaja na novo. Še vedno veljavni zakon o izjemnih pokojninah sega v leto 1974, od leta 1990 pa so vlade na njegovi osnovi dodelile kar 274 izjemnih pokojnin (pri tem ne štejemo vdovskih oziroma družinskih pokojnin). Največ jih je bilo priznanih v času vlad Janeza Drnovška, a tudi v mandatih Janeza Janše številke niso bile zanemarljive.
SDS bo danes stopila v akcijo: začne se namreč zbiranje podpisov volilk in volilcev za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu, ki določa dodatek k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. Za zbiranje 40.000 podpisov je čas do 26. marca.
Čeprav število potrebnih podpisov ni majhno, je za SDS z mnogimi zvestimi privrženci in obsežno terensko mrežo dosegljivo. Nobenega dvoma ni, da bo največja opozicijska stranka, ki je v sedanjem mandatu izgubila vse referendume, v tokratni nagovor volilcev vložila vse svoje moči. Kot je bilo mogoče razbrati iz dosedanjih nastopov, bodo predstavniki SDS kampanjo gradili na populizmu in kulturnem boju. V parlamentarni razpravi so poslanci SDS vztrajno izpostavljali, da bo novi zakon povzročil množični porast “ekscesno visokih dodatkov privilegirani kulturni eliti”, da bo dodatek namenjen “levim izbrancem” in bo pomenil “pljunek v obraz upokojencem, ki so delali 40 let, zdaj pa imajo pokojnino pod pragom revščine” …
Na ministrstvu predvidevajo štiri nove upravičence letno
Na ministrstvu za kulturo, kjer so spisali zakon o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti, poudarjajo, da bodo imeli pravico do izjemne pokojnine le vrhunski umetniki, ki krepijo in promovirajo našo državo. Na leto predvidevajo štiri nove upravičence do omenjenega dodatka, dva do 100-odstotnega in dva do 50-odstotnega.
Po novem zakonu bi pravico do izjemne pokojnine lahko uveljavljali upokojeni umetniki, ki so prejeli najvišja nacionalna in mednarodna priznanja: 100-odstotni dodatek k odmerjeni starostni pokojnini bi pripadel tistim, ki so prejeli Prešernovo nagrado za življenjsko delo (to nagrado letno prejmeta dva umetnika), 50-odstotni dodatek pa prejemnikom nagrade Prešernovega sklada ali odlikovanja Republike Slovenije, ki so poleg tega dobili še vsaj eno od najvišjih nacionalnih nagrad, navedenih v prilogi zakona, ali eno od priznanih mednarodnih nagrad.
Kot smo poročali na N1, bi bila osnova za odmero dodatka razlika med višino starostne ali invalidske pokojnine, ki jo prejema upravičenec, in zneskom starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ki je od začetka lanskega leta 3.055 evrov. Če bi na primer upravičencu v lanskem letu pripadala starostna pokojnina v višini 1.300 evrov, bi ob pravici do 100-odstotnega dodatka lahko dobil še 1.755 evrov, ob pravici do 50-odstotnega dodatka pa 877,5 evra mesečno. To pomeni, da bi za predvidene štiri nove upravičence dodatki letno znesli 63.180 evrov. Kot poudarjajo v koaliciji, bi dobrih pet milijonov evrov, kolikor bo stal referendum, zadoščalo za več desetletij dodatkov k pokojninam najbolj zaslužnih umetnikov.
Vrhunski umetniki, športniki, znanstveniki in drugi izstopajoči posamezniki so izredno pokojnino lahko pridobili že doslej – še vedno veljavni zakon o izjemnih pokojninah sega v leto 1974. Nekoliko je bil spremenjen leta 1990, ko so ukinili izjemne pokojnine na političnem ali revolucionarnem področju, dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa pa so v posebnem zakonu uredili leta 2017. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da želijo z novim zakonom področje izjemnih pokojnin na področju umetnosti sistemsko in transparentno urediti. Da obstoječi sistem ni ustrezen in da je v več primerih prišlo do kršenja pravice do enake obravnave, je že pred poldrugim desetletjem presodilo računsko sodišče, čemur je sledila tudi daljša prekinitev dodeljevanja izjemnih pokojnin po doslej veljavnem zakonu.
Komu je bila dodeljena izjemna pokojnina
Vladni urad za komuniciranje (Ukom) nam je posredoval podatke, komu je vlada od leta 1990 dalje izdala odločbo za dodelitev izjemne pokojnine. Iz njih je razvidno, da je bilo daleč največ izjemnih pokojnin dodeljenih na področju kulture. V preglednici, ki smo jo naredili na podlagi posredovanih podatkov, izjemne pokojnine na področju športa od leta 2017 dalje niso vključene. S tedaj sprejetim zakonom o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa namreč upravičenec pravico do tega dodatka pridobi na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, kot je razvidno iz podatkov ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pa so ta dodatek v zadnjih 14 letih prejeli 104 športniki.
Največ izjemnih pokojnin je od leta 1990 dalje dodelila druga vlada Janeza Drnovška, skupaj 140, od tega samo 20. decembra 1993 kar 69. Med kulturniki, ki jim je v tistem mandatu pripadel izjemni dodatek k starostni pokojnini, najdemo številne vrhunske pesnike, pisatelje, skladatelje, operne pevce, likovne umetnike, kiparje, režiserje, igralce ...
Naj naštejemo zgolj nekatere: Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Mimi Malenšek, Tone Pavček, Igor Torkar, Neža Maurer, Taras Kermauner, Ivan Minatti, Dane Zajc, Rudi Šeligo, France Mihelič, France Slana, Jože Tisnikar, Jože Ciuha, Marijan Tršar, Lojze Spacal, Ladko Korošec, Bojan Adamič, Primož Ramovš, Zlata Ognjanovič, Henrik Neubauer, Nace Simončič, Boštjan Hladnik, Polde Bibič, Lojze Rozman, Štefka Drolc, Mila Kačič, Majda Potokar, Zlatko Šugman, Boris Kralj, Aleksander Valič …
Po številu izjemnih pokojnin sledi tretja vlada Janeza Drnovška. Dodeljenih jih je bilo 56. Med prejemniki so bili: Apollonio Zvest, Drago Tršar, Demeter Bitenc, Iko Otrin, Žarko Petan, Peter Božič, Veno Taufer, Urban Koder, Miha Baloh, France Bernik, Svetlana Makarovič …
V času četrtega Drnovškovega vodenja vlade so bili med prejemniki izjemnih pokojnin tudi štirje športniki: Ivo Daneu, Jože Šlibar, Miroslav Cerar in Stanko Lorger. Z dodeljevanjem izjemnih pokojnin športnikom je nadaljevala tudi prva Janševa vlada – dodelila jih je šest. Med prejemniki so bili Bruno Parma, Aljoša Žorga, Borut Bassin ...
Na seznamu prejemnikov izjemnih pokojnin za področje kulture v času zadnje Drnovškove vlade, ki je trajala od konca leta 2000 do konca leta 2002, pa najdemo Mojmirja Sepeta, Antona Nanuta, Matijo Lorenza, Tomaža Šalamuna, Jurija Rejo, Oskarja Kogoja … Vseh prejemnikov izjemnih pokojnin v takratnem mandatu je bilo 49.
V naslednjih dveh letih, ko je vlado vodil Tone Rop, je bila dodeljena zgolj ena izjemna pokojnina, v času prve Janševe vlade pa jih je bilo skupaj 16: poleg že omenjenih šestih na področju športa še deset na področju kulture. Slednje so med drugim prejeli Filip Robar Dorin, Radko Polič, Matjaž Vipotnik ...
Pri dodeljevanju izjemnih pokojnin po zakonu o izjemnih pokojninah je nato vse do tretje vlade Janeza Janše sledil premor. Kot smo že poročali, pa je tretja Janševa vlada od junija 2021 do marca 2022 na področju kulture dodelila sedem izjemnih pokojnin, in sicer slikarju in ilustratorju Kostji Gatniku, pesniku, pisatelju in dramatiku Milanu Deklevi, pisatelju in prevajalcu Alešu Bergerju, filmskemu režiserju Karpu Godini, balerini in igralki Mateji Rebolj, pesniku in dramatiku Milanu Jesihu ter pesniku in esejistu Niku Grafenauerju.
V mandatu sedanje vlade so bile dodeljene štiri izjemne pokojnine: pesniku Andreju Zlatku Brvarju, baletniku in koreografu Janezu Mejaču, pesniku, pisatelju in dramatiku Borisu A. Novaku ter kostumografinji in scenografinji Bjanki Adžić Ursulov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje