Menu Item
Vlada je na seji obravnavala predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki bo prinesel večje novosti in spremembe v financiranju in organizaciji vzgojno-izobraževalnih zavodov. Spremenil se bo tudi postopek imenovanja in razreševanja ravnateljev. Vlada je potrjevanje zakona sicer prestavila na sejo prihodnji teden, saj so bile na novelo zakona na današnjem posvetu o prihodnosti šolstva podane še nekatere pripombe, ki jih mora ministrstvo še preučiti.
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je bila ena od ključnih točk današnjega dnevnega reda seje vlade, na katerem bi morala biti tudi sprejeta. Vlada je novelo zakona sicer obravnavala, kasneje pa je obravnavo prekinila in odločanje o njej prestavila na prihodnji četrtek.
Razlog? Dopoldne je potekal delovni posvet o prihodnosti slovenskega šolstva, kjer so navzoči spregovorili tudi o spremembah, ki jih prinaša predlog novele zakona. Posveta so se udeležili premier Robert Golob, finančni minister Klemen Boštjančič, minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in predstavniki ključnih deležnikov na področju vzgoje in izobraževanja.
Logaj je zbranim predstavil najpomembnejše spremembe ZOFVI, ki ureja področja za zagotavljanje razvoja in višje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.
Na posvetu so nekatere spremembe, ki jih zakon prinaša, pozdravili, slišati pa je bilo tudi nekaj pripomb. Prav zaradi tega se je vlada odločila, da odločanje o zakonu zamakne za en teden, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa preuči predlagane pripombe.
Kakšne spremembe prinaša zakon?
Na N1 smo neuradno pridobili dokument, kjer so zapisane nekatere spremembe novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Nekatera določila novele zakona in predlagane spremembe so bile sicer že pred dnevi objavljene na spletni strani Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Ključna novost predlagane novele je ureditev financiranja vzgojno-izobraževalnega sistema na ravni države in občin. Zakon ureja določitev deleža bruto domačega proizvoda (BDP) na področju razvoja izobraževanja in investicij. Na ministrstvu si z novelacijo zakona prizadevajo, da bi delež BDP, ki je namenjen razvoju in izobraževanju, dosegel 0,5 odstotne točke do leta 2038. Za dosego tega cilja zakon bo zagotavljal letno rast za 0,02 odstotka BDP od 1. januarja 2027 naprej.
V letu 2026 naj bi bilo za razvoj in investicije v vzgojno-izobraževalnem sistemu zagotovljenih 187 milijonov evrov do leta 2038, ko naj bi bila dosežena vrednost 0,5 odstotka BDP, pa ocenjena vrednost sredstev znaša okoli 505 milijonov evrov. Po besedah naših virov bi se s takšnim načinom financiranja lahko nadomestil izpad sredstev za razvoj in investicije v zadnjih desetletjih. Trenutno se za to področje namenja 0,25 odstotka BDP.
Finančni minister Boštjančič je dejal, da so razvojni programi ključnega pomena za konkurenčnost države in krepitev družbenih vrednot. Investicije v šolstvo so po njegovih besedah v zadnjih dvajsetih letih zaostajale za vsemi ostalimi podsistemi v državi in da je “to treba obrniti”. Ministrstvo za finance načeloma nasprotuje določilu zakona o vezavi sredstev na BDP, a v primeru šolstva priznavajo, da je treba zagotoviti sistemski vir financiranja projektov šol tudi preko vpisa v zakonodajo. Boštjančič je tudi potrdil navedbe iz dokumenta, ki smo ga neuradno pridobili, da se bodo sredstva za razvoj in investicije v šolstvo vsako leto povečala za 0,02 odstotka BDP, “dokler ne pridemo do 0,5 odstotka BDP”.
V Svizu podpirajo spremembe pri financiranju razvoja v šolstvu, v dokumentu na njihovi spletni strani so ministrstvu celo predlagali višji odstotek letne rasti in višji končni odstotek BDP za namen investicij in razvoja. Njihov predlog se je glasil, da bi leta 2038 bilo v ta namen zagotovljenih 0,6 odstotka BDP, na letni ravni pa bi se do tega leta zviševal za 0,03 odstotne točke BDP.
Novi postopki imenovanja in razreševanja ravnateljev
Druga pomembna novost novele zakona bo imenovanje in razreševanje ravnateljev. Dvofazni postopek imenovanja, ki je v veljavi trenutno – kandidata za ravnatelja je izbral svet zavoda, minister je v 30 dneh podal mnenje, nato je sledilo imenovanje sveta zavoda –, bo zamenjal enofazni postopek. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je namreč opozorila, da naj bi se v postopku dvofaznega imenovanja povečala tveganja za koruptivna dejanja. Ta bi se lahko zgodila v vmesnem času, ko ga je svet zavoda izbral, med čakanjem na ministrovo mnenje pa si je svet zavoda premislil in imenovanja ni bilo.
Po novem naj bi veljal enofazni postopek in soglasje ministra. V primeru soglasja ne bo šlo za diskrecijsko pravico ministra, temveč bo minister dal soglasje v vseh primerih, razen če bo ugotovljeno, da kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, če bo šolska inšpekcija ugotovila nepravilnosti v postopku imenovanja, če kandidat ni ravnal po predpisih ali ni izvedel dokončne odločbe inšpekcije ali pravnomočne sodne odločbe.
Ob tem ZOFVI doslej ni opredeljeval, v katerih primerih je lahko ravnatelj razrešen. To je v primeru ugotovitve hudih kršitev poslovanja, nevestnega dela ali da je bil med opravljanjem funkcije ravnatelja pravnomočno obsojen. Obsodba sicer ni razlog za razrešitev, če bi ravnatelj spoštoval pravnomočno odločbo sodišča. Če svet zavoda ob ugotovljenih razlogih ne bi razrešil ravnatelja, pa bi to moral storiti, novela zakona ministru za vzgojo in izobraževanje omogoča, da sam razreši ravnatelja.
V Svizu so bili kritični do predlaganih sprememb, saj bi novela zakona omejila vpliv svetov šol oziroma vrtcev ob odpovedi delovnega razmerja in vpliv ministra pri imenovanju in razreševanju ravnateljev.
“Menimo, da se s tem na neki način zaupanje v svete šol in vrtcev zmanjšuje,” je izpostavil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Sestava svetov zavoda ostaja nespremenjena. V enajstčlanskem svetu je še vedno pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki ustanovitelja zavoda in trije predstavniki staršev.
“Dokler je minister strokovnjak za šolstvo, kot je sedaj, se ne bojim, ko pa bo to človek, ki bo imel drugačne poglede oz. ne bo poznal našega področja, pa bo lahko tako ali drugače vplival na to, kdo bo imenovan,” je izpostavila predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, ki to vidi kot poskus politizacije šolstva. Sicer pa spremembe, ki jih prinaša novela, pozdravljajo.
Pri spremembah imenovanja ravnateljev “starši v resnici ne moremo imeti zadnje besede”, je izpostavila predsednica Zveze aktivov svetov staršev Lara Romih. So pa starši počaščeni, da lahko aktivno sodelujejo pri spremembah, pravi, tudi višje financiranje kaže v pravo smer.
Spremembe, ki jih prinaša novela zakona, je pozdravila tudi podpredsednica republiškega odbora Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije Barbara Novinec, predvsem zakonsko opredelitev minimalnega števila oddelkov, ki jih lahko ima samostojni vrtec. Novela zakona sicer opredeljuje tudi najvišje število oddelkov, ki jih lahko ima javni vrtec. Tudi Novinec je izpostavila pomisleke pri spremembi imenovanja ravnateljev, meni namreč, da lokalna skupnost izgublja vpliv.
Zakon se dotika tudi problema pomanjkanja kadra
Za reševanje kadrovske stiske med učitelji, ki jih v državi zelo primanjkuje, naj bi novela zakona uvedla tako imenovano možnost zaposlitve za dopolnilno delo znotraj istega zavoda. Dopolnilno delo bi bilo odslej mogoče v obsegu 20 odstotkov delovnega časa in z dobo trajanja največ enega leta. Doslej je bilo mogoče, da je učitelj lahko poleg dela v matični vzgojno-izobraževalni ustanovi opravljal še 20 odstotkov dopolnilnega dela v drugem zavodu. Odslej pa bi ga lahko opravljal znotraj istega zavoda.
Zakon naj bi prav tako uredil možnost naložb lokalnih skupnosti v stvarno premoženje druge lokalne skupnosti. Gre predvsem za primere šol s prilagojenim programom, glasbene šole in nekatere osnovne šole, ki jih obiskujejo otroci iz različnih občin. Te namreč doslej niso imele pravne podlage za financiranje zavodov v drugih občinah, čeprav jih otroci iz njihovih občin obiskujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje