Žrtve katastrofalnih poplav in plazov, ki so velik del Slovenije prizadele v začetku avgusta, so ne glede na dohodek ali premoženje upravičene do izredne denarne socialne pomoči v obliki solidarnostne pomoči. Kdo je do nje upravičen in koliko znaša?
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je obiskal Center za socialno delo (CSD) Osrednja Slovenija – vzhod v Kamniku, kamor spadajo občine Kamnik, Domžale in Litija. Te občine so ene od tistih, ki so jih avgustovske poplave in plazovi najbolj prizadeli. Kot je dejal, se je želel informirati o stanju na terenu (ali imajo centri za socialno delo dovolj navodil in ali je bil zakon o interventnih ukrepih dovolj dobro pripravljen) ter ljudem predstaviti možnosti, ki jih imajo, da dobijo prvo pomoč po poplavah.
Mesec je pozval vse, ki so utrpeli znatno gmotno škodo, da se zglasijo na centrih za socialno delo in oddajo vlogo za solidarnostno pomoč. Dodal je, da v tem primeru ne govorimo o povračilih škode, ampak o prvi pomoči, ki jo lahko ljudje dobijo, da se začnejo postavljati na noge. Izplačila se bodo začela v zadnjem tednu septembra ali prvem tednu oktobra. V nadaljevanju članka si preberite tudi, kdo je upravičen do izplačila in koliko to znaša.
“Nekatere socialne delavke so hodile pol ure v hrib”
V Kamniku so ministru povedali, da so v njihovi enoti v zadnjem mesecu zbrali že 1.500 vlog za solidarnostne pomoči. Za primerjavo, na leto običajno obravnavajo okoli 2.500 vlog. V Kamniku so jih zbrali 600, v Domžalah 800, v Litiji za zdaj 156. “Dobršen del vlog so socialni delavci zbrali na terenu, kjer so hodili od hiše do hiše. Nekatere socialne delavke so hodile pol ure v hrib, da so obiskale kakšno hišo, ki jo je zajel plaz,” je povedal Mesec in dodal, da so se v teh primerih odprli družinske stiske, uničeno premoženje, neprimerni bivalni prostori.
Po ministrovih besedah je zato tukaj ključna vloga centrov za socialno delo, da razdelijo solidarne pomoči, da ta pride v prave roke in hitro. “Po drugi strani pa, da znajo socialni delavci tudi svetovati ljudem, nuditi psihosocialno pomoč, se z njimi pogovoriti, jih pomiriti in priskrbeti krizne namestitve.” Minister ocenjuje, da so socialni delavci opravili izjemno delo.
Trenutno je na območju tega CSD kar okoli 200 ljudi oziroma 50 gospodinjstev, ki nimajo primernih prostorov za bivanje zaradi poplav in plazov. Ti ljudje so zdaj nastanjeni deloma v Termah Snovik in deloma v bližnjem samostanu. “Na ravni državi se bomo potrudili, da čim prej pridejo do kriznih nastanitev v primernejših objektih – zbiramo stanovanja po javnem sektorju,” je povedal minister. Eden od ukrepov je tudi, da pridejo prizadeti, ki jim je poplavilo stanovanje, do možnosti subvencije tržne najemnine. Ob tem pa je Mesec pozval: “Vsi, ki ste utrpeli tako škodo, da so vaša stanovanja neprimerna za bivanje, ste od sprejetja zakona v petek upravičeni do tega, da dobite subvencije k najemnini za tržno stanovanje, torej za stanovanje, ki ga najamete na trgu, če se za to odločite.”
Do kakšne višine pomoči so upravičene žrtve?
Izredna denarna socialna pomoč (IDP) v obliki solidarnostne pomoči bo izplačana kot enkratni znesek v višini največ 7 minimalnih dohodkov samske osebe ali družine, vendar ne več kot višina škode. Samska oseba bo na primer prejela največ 4.918,62 evra, štiričlanska družina (dva odrasla in dva otroka) največ 11.466 evrov, par brez otrok pa največ 7.622,30 evra, navajajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zaradi poplav sem se moral preseliti. Sem upravičen do pomoči?
Posamezniki ali družine, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubile streho nad glavo in so za reševanje stanovanjske težave najele stanovanje, bodo lahko poleg solidarnostne pomoči prejele še pomoč za kritje stroškov, povezanih z najetim stanovanjem, največ v višini dveh minimalnih dohodkov. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se materialni položaj ugotavlja. Samska oseba bo na primer prejela največ do 1.405,33 evra, štiričlanska družina (dva odrasla in dva otroka) največ do 3.275,99, par brez otrok pa največ do 2.177,79 evra.
Kako priti do izredne denarne pomoči?
Do 5. septembra lahko prizadeti v poplavah vlogo za pomoč oddajo na kateremkoli centru za socialno delo, od 6. septembra pa le na krajevno pristojnih centrih za delo. Vloga se odda na obrazcu za izredno denarno pomoč. Vlogo je mogoče kupiti tudi v papirnici DZS. V obrazcu ni treba odgovoriti na vprašanja, vezana na materialni položaj, pojasnjujejo na ministrstvu.
Do kdaj morate predložiti dokazila o nastanku škode?
Dokazila o nastanku škode in njeni višini morajo upravičenci predložiti centru za socialno delo (CSD) do 30. junija 2024. V nasprotnem primeru se pomoč šteje za neupravičeno prejeto pomoč in so jo dolžni vrniti.
Ali lahko za pomoč zaprosijo tudi tisti, ki niso socialno ogroženi?
Izredna denarna socialna pomoč ni vračljiva oziroma podvržena dedovanju in lahko zanjo zaprosijo tudi tisti, ki sicer niso socialno ogroženi. Pri odločanju o upravičenosti do pomoči se namreč materialni položaj ne ugotavlja.
Kaj pa tisti, ki so za IDP že zaprosili in jo prejeli?
Vsem, ki so že uveljavljali in prejeli IDP za namen odprave posledic poplav in zemeljskih plazov v avgustu 2023 ter so utrpeli škodo, višjo od višine dodeljene IDP, bo CSD po uradni dolžnosti odločil še o upravičenosti do razlike do 7-x minimalnega dohodka, a ne več, kot je višina nastale škode oziroma višine, navedene na vlogi. Vsem, ki so uveljavljali in prejeli IDP zaradi druge naravne nesreče, se prejeta pomoč ne bo upoštevala pri dodelitvi solidarnostne pomoči.
Tisti, ki jim zaradi poplav ni uspelo oddati vlog ali spremembe vlog za letne pravice (otroški dodatek in podobno), lahko to storijo do konca letošnjega leta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje