Menu Item
Državni zbor je izredno sejo, ki bo potekala ves teden, začel z obravnavo predloga SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o RTVS, ki so jih prav tako vložili v SDS. Po predlogu sprememb prispevek za RTV ne bi bil več obvezen. V nadaljevanju seje so prešli na poslansko razpravo. Koalicijski poslanci v predlogu za referendum vidijo željo po uničenju RTVS, v SDS pa so dejali, da želijo dobiti jasen odgovor državljanov.
Predstavnica predlagateljev Alenka Jeraj je dejala, da nacionalna televizija v zadnjih letih izgublja gledalce. Gledalci in poslušalci naj se sami odločijo, ali želijo plačevati prispevek RTV in v kakšni višini, je pozvala. Prispevek v Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami višji, učinkovitost javnega zavoda pa manjša, meni. Vprašanje na posvetovalnem referendumu bi se glasilo: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje prispevka RTV?
Ministrstvo za kulturo meni, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj Radiotelevizije Slovenija (RTVS), zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Ne bi namreč mogla več uresničevati javnega interesa. Predlog želi spraviti javni zavod v finančno krizo in propad, je opomnila ministrica Asta Vrečko. Po mnenju vlade zato razpis predlaganega referenduma ni dopusten.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji ostro nasprotovali predlogu za razpis referenduma. Institucionalna avtonomija je nujna predpostavka za delovanje RTVS, je dejala Tatjana Greif iz Levice. SDS želi po njeni oceni ruvati korenine RTVS. Predlog za razpis referenduma je kukavičje jajce, s katerim bi politična desnica želela disciplinirali RTVS, je prepričana.
Po besedah Mojce Šetinc Pašek (Svoboda) v resnih demokracijah urejajo financiranje javnega medija s posebno obvezno dajatvijo, v nekaterih tudi s financiranjem iz proračuna. V Sloveniji prispevek za TV-sprejemnik zdaj za fizične osebe znaša 12,75 evra na mesec, kar sta dve vstopnici za kino, je opomnila. Za ta znesek gledalci dobijo bogate in raznovrstne vsebine, SDS pa zdaj predlaga finančno shiranje zavoda, je kritična. “Želijo doseči, da bi se zdajšnja posadka na zavodu čim bolj utrdila in da bi čim bolj vplivali na izid prihajajočih lokalnih in predsedniških volitev,” je opozorila.
Tudi v SD so proti predlogu za referendum, ki je po njihovih navedbah sicer legitimen, a bi povzročil izčrpavanje medija in ukinjanje oddaj, je naštel Jonas Žnidaršič. Predlog po njegovem mnenju pomeni tudi neupoštevanje stroke. Vsekakor pa so potrebne spremembe, ki bi zavodu prinesle večjo avtonomijo, je dodal. “Vsi vemo, kam bi predlog SDS pripeljal,” je poudaril Žnidaršič in posvaril, da bi bila nacionalna televizija v primeru ukinitve prispevka prisiljena tekmovati s komercialnimi. Kvečjemu bi morali prispevek podvojiti, nikakor pa ga ukiniti, je še prepričan.
V SDS in NSi predlog podprli
V SDS in NSi so predlog za referendum pričakovano podprli. Po besedah Andreja Hoivika iz SDS RTVS ne zagotavlja nepristranske in celovite obveščenosti. Vse več državljanov ni zadovoljnih z njenimi programi, kar so pokazali tudi z zbiranjem podpisov pod različne peticije, je izpostavil. Po njegovem mnenju je čas, da se ljudje sami odločijo, ali in koliko bodo plačevali.
V NSi pa si želijo moderen, profesionalen RTVS. “Če bo tak, bo tudi denar, saj smo zrela družba,” je dejal Jožef Horvat. Javni zavod je treba po njegovih besedah prestrukturirati skladno z najboljšimi evropskimi praksami. Veliko ljudi ne spremlja programov RTVS zaradi velike tehnološke ponudbe, ki je na voljo, in zato morajo imeti pravico do izbire, je pojasnil.
Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga je vložila poslanska skupina SDS, je v petek zavrnil že odbor DZ za kulturo. Gre sicer za enega izmed dveh predlogov sprememb zakona o RTVS, ki so ju v vložili v SDS. Predlagajo, da da rtv-prispevek ne bi bil več obvezen. DZ bo o predlogu za razpis referenduma odločal v sredo v okviru glasovanj.
Izredno sejo so zahtevali poslanci koalicijskih skupin Svoboda, SD in Levica, saj ne želijo z obravnavo predlogov odlašati do jeseni. Opoziciji ob tem očitajo zlorabo zakonodajnega postopka.
SDS bi spreminjala način pri imenovanju članov nadzornega sveta STA
Na izredni seji DZ so danes poslanci obravnavali tudi predlog novele zakona o STA, s katerim želi SDS radijske novice, prirejene za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih prenesti iz javne službe v tržno dejavnost. Štiri člane nadzornega sveta agencije pa bi imenovala vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, in ne več DZ na predlog vlade, je v imenu predlagateljev dejala Alenka Jeraj. V koaliciji so proti predlogu.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi opomnili, da koalicijska pogodba vsebuje zaveze k pripravi medijske zakonodajne reforme, ki bo z manjšanjem političnega vpliva na delovanje javnih služb krepila neodvisnost javnih medijev in zagotovila stabilno financiranje medijskih vsebin v javnem interesu. Predlog novele je medtem v nasprotju z danimi koalicijskimi zavezami, so ocenili.
SDS želi s predlogom nadaljevati poskuse utišanja, nadzorovanja in izčrpavanja agencije iz časa prejšnje vlade, so menili v SD. Kar se je dogajalo v prejšnjem mandatu, se po njihovih besedah ne sme nikoli več ponoviti. DZ mora po njihovem mnenju poskrbeti, da se politika umakne iz medijev in da se slednjim omogoči avtonomno in neodvisno delo. Znova poskušajo destabilizirati STA, med drugim s posegi v imenovanje članov nadzornega sveta in s spremembami glede razrešitve direktorja, so izpostavili v Levici. Vse to je po njihovem mnenju nedopustno vsebinsko in politično vmešavanje v delo osrednje medijske agencije, so poudarili.
V SDS pa so pojasnili, da so glede na dejstvo, da je STA po 2. členu organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in da se za vprašanja, ki niso urejena v tem zakonu, uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe, za organe STA predlagali način imenovanja in razrešitve kot v gospodarskih družbah. To po njihovih besedah velja tudi za področje razrešitve članov nadzornega sveta. Po prepričanju NSi bi s predlogom dosegli večjo finančno preglednost pri javni službi in tržni dejavnosti agencije. Poslovanje na področju tržnih dejavnosti bi moralo biti po njihovih besedah organizirano ločeno od javne službe, STA pa bi bila dolžna presežek prihodkov nad odhodki iz opravljanja vseh dejavnosti nameniti za opravljanje javne službe.
DZ bo o tem, ali je obravnavani predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, glasoval v sredo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje