Izvajalci osebne asistence zaradi pomanjkanja državnega financiranja vložili tožbo

Tako društvo distrofikov kot društvo YHD imata finančni primanjkljaj. Hkrati ju skrbi za prihodnost osebnih asistentov, če država ne bo zagotavljala zadostnega financiranja. Po opozorilu predsednice društva distrofikov Mateje Toman mora biti delo osebnih asistentov ustrezno ovrednoteno.

"Njihovo delo je zelo odgovorno. Številni opravljajo tudi storitve, za katere so posebej usposobljeni, denimo v primeru dihalne stiske," je izpostavila na novinarski konferenci. Poleg tega je po njenih besedah delo zahtevno ter fizično in psihično naporno.

"Če ne bo ustrezno ovrednoteno, bo osebna asistenca uporabnikov ogrožena," je posvarila. Ob tem si po njenem mnenju številni ne predstavljajo, kako je živeti brez osebne asistence, "kakšno je življenje, če denimo zjutraj ne moreš sam iz postelje".

Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kateremu so podali različne predloge in nanizali več možnih pristopov, bo "očitno razvrstilo storitve osebne asistence po skupinah", je predvidela. Vendar pa v predlogu novih zakonskih rešitev o osebni asistenci po njenem opozorilu "ni nobene možnosti za finančno napredovanje". To po njenem svarilu pomeni, da si bodo osebni asistenti iskali bolje plačano delo in bodo delo iskali drugje. "Toda uporabniki z najtežjimi oblikami invalidnosti ne morejo svojega osebnega asistenta preprosto nadomestiti z drugim," je opomnila.

Društvi zabeležili približno polmilijonski primanjkljaj

Društvi sta zaradi nezadostnega državnega financiranja v letih 2022 in 2023 beležili primanjkljaj, ki je za obe društvi skupaj znašal približno pol milijona evrov.

Osebna asistenca omogoča skoraj 4.500 uporabnikom dejavno in dostojanstveno življenje doma in v družbi. Vendar država od leta 2022 ne zagotavlja polnega kritja stroškov zanjo. Nekateri izvajalci, ki so večinoma nevladne organizacije, morajo zato razliko kriti iz lastnih sredstev. Nekateri so zato na robu finančnega zloma, navajata društvi.

Uporabnikom osebne asistence glede na to po besedah Klaudije Poropat iz YHD grozi, da bodo brez pomoči osebnih asistentov dneve preživljali v postelji ali bodo ujeti med zidove svojega doma, odvisni od svojcev ali institucionalne oskrbe, brez možnosti za šolanje in delo ter brez socialnih stikov.

Od 4.400 uporabnikov osebne asistence jih je približno osem odstotkov takih, ki jo imajo 24 ur na dan.

"Država se ne drži svojih lastnih predpisov"

Zaradi nastalega položaja je vložena tožba zoper državo, ker je sprejela zakonodajo, od katere je v nadaljevanju odstopila. "To se pravi, da se ne drži svojih lastnih predpisov," je pojasnil odvetnik Andrej Pohar iz odvetniške družbe Čeferin in partnerji. "Storitve so v celoti izvedene, ministrstvo pa bi moralo bodisi sredstva vrniti bodisi pokriti primanjkljaj, česar pa vsaj za leti 2022 in 2023 v tem trenutku noče," je bil kritičen.

Na ministrstvu so medtem navedli, da je izvajalcev osebne asistence 100. "Vsi prejemajo sredstva po enaki metodologiji. Skupaj so lani prejeli 220 milijonov evrov za osebno asistenco za več kot 4.000 invalidov, ki jo izvaja več kot 8000 osebnih asistentov," so pojasnili. "Z gospodarno rabo so sredstva, ki jih dobijo izvajalci, zadostna. Še več, večina izvajalcev je sredstva, ki jih niso porabili, celo vrnilo v državni proračun," so dodali.

Na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o osebni asistenci, vendar bo metodologija tudi v prihodnje enaka za vse izvajalce, so zatrdili.

Društvi navedbi ministrstva zavračata kot nekorektni in zavajajoči

Društvi sta se na navedbe ministrstva kritično odzvali, češ da ministrstvo obe društvi neposredno obtožuje, da so s sredstvi za osebno asistenco ravnali negospodarno ter da za kritje njihovih stroškov pričakujejo drugačno metodologijo, kot velja za druge izvajalce.

Obe navedbi kategorično zavračajo kot nekorektni in zavajajoči.

"Porabo finančnih sredstev za osebno asistenco pri obeh društvih vsako leto revidirajo zunanji pooblaščeni revizorji. Vse doslej izvedene revizije so potrdile pravilno porabo sredstev, skladno z določili Pravilnika o osebni asistenci. Da s sredstvi ravnamo skrbno, potrjuje tudi dejstvo, da smo za stroške organizacije osebne asistence in materialne stroške v letih 2022 in 2023, na kateri se naša tožba nanaša, porabili manj kot 7 odstotkov sredstev, čeprav Pravilnik o osebni asistenci določa, da je za ta namen predvidenih do 15 odstotkov prejetih sredstev. 'Gospodarna raba' ne bi smela biti utemeljena na zmanjševanju pridobljenih pravic delavcev, spodbujanju prekarnih oblik zaposlovanja in zavračanju oseb z najtežjim hendikepom oziroma invalidnostjo, saj je to grobo v nasprotju z osnovnim načelom enakosti, neodvisnega življenja, dostojanstva posameznika in varovanjem pravic delavcev," so kasneje sporočili iz društev.

"Po podatkih ministrstva, ki so bili posredovani kot informacija javnega značaja aprila letos, je v letu 2022 imelo primanjkljaj 13 izvajalcev osebne asistence, medtem ko za leto 2023 podatka sploh še ni bilo, saj so bila finančna poročila za to leto še v pregledu. Zato trditev ministrstva, da 'je večina izvajalcev neporabljena sredstva celo vrnila v proračun,' za leto 2023 zagotovo ne more veljati," so dodali.

V društvih nikakor ne nasprotujejo enaki metodologiji za vse izvajalce osebne asistence tudi v prihodnje, pričakujejo pa, da bo vključevala realne stroške rednega zaposlovanja osebnih asistentov in ne bo favorizirala prekarnega dela, so izpostavili. Predvsem pa ministrstvo pozivajo, naj svojo metodologijo tudi upošteva. "Razlog za naš primanjkljaj v letih 2022 in 2023 je namreč ravno v tem, da ministrstvo ni spremenilo vrednosti urne postavke, čeprav so se v letu 2022 bistveno povišali stroški dela, ki so v metodologiji določeni kot podlaga za izračun cene. Še več: niti potem, ko je ministrstvo v začetku leta 2023 po svoji metodologiji naposled izračunalo, da bi morala biti urna postavka višja, nove vrednosti ni upoštevalo še pol leta," so sklenili v društvu distrofikov in YHD.